Infekcijska urgenca od srede na novi lokaciji

Infekcijska klinika UKC Ljubljana, ki obravnava od 15 do 16 tisoč bolnikov na leto, bo zaradi gradnje nove stavbe v prihodnjih dneh razseljena na štiri lokacije. Tako bo delovala prihodnji dve leti, kolikor bo predvidoma trajala obnova. Projekt je vreden 108 milijonov evrov, od česar je Slovenija upravičena do 70 milijonov evropskih evrov, če bo klinika dokončana v roku, to je do konca junija 2026. Hkrati obnavljajo tudi glavno stavbo UKC in kirurško urgenco.

Infekcijska urgenca se seli

Nujni odrasli bolniki in otroci, ki bodo potrebovali infekcijsko urgenco, jo bodo predvidoma od srede naprej našli na Bohoričevi ulici 22a, v prostorih nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu (ZVD), namesto na Japljevi ulici, kjer je delovala desetletja. Druga lokacija je prenovljena negovalna bolnišnica, kamor bodo predvidoma do konca junija preseljeni infekcijski bolniki, ki so na bolnišničnem zdravljenju. Stavba negovalne bolnišnice je dokončana, opravljen je bil tudi tehnični pregled, pred vselitvijo mora pridobiti še uporabno dovoljenje. Tretja lokacija je stavba diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), kamor je bil pred mesecem dni, prav tako zaradi gradnje nove stavbe, preseljen intenzivni infekcijski oddelek. Četrta lokacija pa je na Poljanskem nasipu, kjer že dlje časa delujejo infekcijske ambulante. Na štirih lokacijah bo infekcijska klinika delovala prihodnji dve leti, kolikor bo predvidoma trajala gradnja. Kako bodo v takih razmerah zdravili bolnike?

V času obnove manj postelj

»Razmere, v katerih v tem trenutku delujemo, niso ustrezne. Nujno potrebujemo nove prostore. Koraki so, kar se nas tiče, pozitivni,« pravi prof. dr. Matjaž Jereb, ki upa, da bo gradbincem uspelo ujeti vse roke in da se bo infekcijska klinika čez dve leti vselila v nove, sodobne prostore za ambulantno in bolnišnično obravnavo.

Prof. dr. Matjaž Jereb upa, da se bo infekcijska klinika čez dve leti selila v nove prostore.

Nekdanji prostori ZVD so bili obnovljeni med epidemijo covida-19: »Ti prostori so razmeroma novi, modernejši od današnje urgentne ambulante in omogočajo sočasno obravnavo večjega števila bolnikov. Kljub temu bomo imeli tudi v njih težave s pretočnostjo, ker je dotok bolnikov z akutnimi okužbami razmeroma visok. Na dan pregledamo 50 urgentnih bolnikov, omejeni pa smo s številom akutnih bolniških postelj.«

Štirinadstropna stavba

Na novi urgenci bo 12 postelj za odrasle in otroke, kjer bolnike opazujejo, dokler se ne izkaže, ali lahko gredo domov ali potrebujejo bolnišnično obravnavo. Bolniških postelj bo v dveh letih gradnje manj: v stari infekcijski kliniki jih je dobrih 70, v negovalni bolnišnici jih bo slabih 60. V bolnišnico sprejmejo vsak dan v povprečju 20 bolnikov, skozi vse leto torej 7300. Poleg postelj jim primanjkuje tudi kadra: »Kronično nam primanjkuje negovalnega kadra, potrebujemo tudi kader v administraciji, na pediatričnem delu nam primanjkuje zdravnikov.«

Ko bodo vsi bolniki in dejavnosti predvidoma do konca junija iz stare infekcijske klinike izseljeni, bodo staro stavbo porušili, izkopali 14-metrsko luknjo in zgradili novo štirinadstropno stavbo.

»Terminski plan za zdaj kaže, da se lovi izhodiščni rok 30. junij 2026. Pogoj, želja in cilj vseh je, da se to zgodi. Delovne skupine so intenzivne, pričakujemo, da bodo dela do roka opravljena, seveda če bo negovalna bolnišnica čim prej na voljo,« je povedal Jure Dolinar, pomočnik generalnega direktorja UKC za investicije.

Katastrofalne razmere za zdravljenje

Hkrati že več kot leto dni poteka prenova prve osmine glavne stavbe UKC. Po besedah Dolinarja še ni podpisan aneks za izvedbo protipotresne zaščite med izvajalcem del, podjetjem GH Holding, in naročnikom, to je ministrstvo za zdravje oziroma njegov urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (Unkiz). Dolinar upa, da bo dokument podpisan v kratkem.

Prejšnji teden se je začela tudi prenova urgentnega bloka kirurške urgence v UKC. Kirurgi imajo zaradi tega namesto treh operacijskih dvoran le dve, zaradi česar težko pravi čas operirajo vse paciente.

Čakajo tudi poškodovanci

»Vsak dan se moramo odločati, kateri pacienti so bolj nujni, drugi čakajo. Na primer bolniki z zlomom zapestja pridejo na vrsto namesto v 14 dneh šele v dveh do treh tednih. Tako je seveda težje narediti, kot je treba,« pove prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik travmatološke klinike UKC Ljubljana. Kako vplivajo prenove in drugi aktualni dogodki na zdravljenje bolnikov?

»Razmere za zdravljenje so zdaj katastrofalne. Slovenci so neskončno potrpežljivi, da to prenašajo. Travmatološki oddelek je bolj izpostavljen, ker obravnava poškodovance. A ves sistem ni v redu,« ugotavlja Cimerman, eden naših najbolj izkušenih kirurgov. Pojasni, da je pacientov vse več, periferne bolnišnice iz raznih razlogov delajo manj, v UKC Ljubljana pa ni dovolj operacijskih dvoran. Čakalne dobe se zato podaljšujejo.

V naši državi ni nikakršne volje, da se zdravstvo uredi, pravi predstojnik travmatologije v UKC, prof. dr. Matej Cimerman.

Oblast nima volje urediti zdravstva

»Treba se bo odločiti, ali bodo UKC podprli, zadržali najboljši kader ali pa bo vse propadlo in bodo šli mladi že študirat na Dunaj, bolniki pa se tja zdravit,« meni prof. dr. Cimerman, svetovno uveljavljeni kirurg za zahtevne operacije poškodovanih medenic. Pravi, da gre travmatologom zadnje dni na roke vreme; kadar dežuje, je poškodovancev manj.

Vendar se boji tiste faze prenove, ko bodo zaprte vse tri operacijske na urgenci. Kje bodo operirali vse bolnike takrat, si ne predstavlja. »Že leto dni poskušamo urediti eno novo operacijsko, a ne gre. V naši državi ni nikakršne volje, da se zdravstvo uredi,« ugotavlja.