Igrače sestavljanke po načrtih in skicah Nika Kralja

Arhitekt Niko Kralj, ki se je v svetovno zgodovino zapisal z oblikovalskimi presežki, kot je stol Rex, je bil velik zagovornik in ljubitelj lesa. Zato ni presenečenje, da so v njegovem bogatem opusu, ki ga je zapustil Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), tudi načrti za lesene igrače, nekakšne lesene legokocke. V Kočevju idejo razvijajo naprej, tako da bi lesene sestavljanke, ki dajejo krila domišljiji, spravili tudi na prodajne police.

Ogromna lesena skulptura, ki je spominjala na vesoljsko postajo, pes, podmornica in gledališki daljnogled – to je le nekaj predmetov, ki so jih oktobra, ko je v Kočevju potekal Festival lesa, sestavili otroci v vrtcu Ostržek. V okviru Festivala lesa, ki so si ga v Kočevju zamislili pred sedmimi leti kot poklon lesu in njegovo promocijo, so najmlajši, ki veljajo za najbolj iskrene in neusmiljene kritike, preverjali resnično uporabnost lesenih igrač, ki si jih je zamislil najbolj znan slovenski oblikovalec, ki je sebe imenoval »pionir industrijskega oblikovanja«.


 

Iz odpadkov

Niko Kralj je kot igrače razvijal okrogle lesene paličice z utori, ki omogočajo sestavljanje različnih likov in predmetov. »Konstrukcijske igrače so prototipi, narejeni po načrtih in skicah Nika Kralja, ki je v poznih 90. letih Muzeju za arhitekturo in oblikovanje daroval obsežno dokumentacijo o svojemu delu in življenju,« pravi Natalija Lapajne, kustosinja MAO. Kdaj je arhitekt, ki se je rodil leta 1920 v Zavrhu pri Trojanah, umrl pa leta 2013 v Ljubljani, razmišljal o lesenih igračah sestavljankah, iz sicer bogate dokumentacije ni mogoče razbrati. Vendar pa je, po ocenah, to bilo v 80. letih, pravi sogovornica: »Kralj je vseskozi tvorno sodeloval s pohištveno industrijo in razmišljal trajnostno: iz odpadkov masivnega lesa bi lahko izdelovali igrače.«

Z njimi otrok razvija ne samo konstrukcijsko znanje, ampak tudi gibalne in motorične spretnosti, obenem pa oblikuje samosvoj svet domišljije in ustvarjalnosti. »V zbirki oblikovanja v MAO hranimo Kraljeve načrte, skice, prototipe igrač,« pravi Natalija Lapajne. Zato je bil potreben le korak, da so naredili replike in jih – za začetek – preizkusili v praksi.



»Pot do trga je še dolga,« pove Natalija Lapajne, ki razmišlja, da bodo prihodnje leto, ob 100. obletnici rojstva Nika Kralja, predstavili igrače tudi širši javnosti z manjšo razstavo v kapeli Fužinskega gradu MAO. Podobno razmišlja Meta Kamšek, nekdanja ravnateljica Gimnazije Kočevje, ki že od vsega začetka sodeluje pri organizaciji Festivala lesa: »Prihodnje leto načrtujem, da bodo končana testiranja in preverjene vse podrobnosti, kdo bo igrače izdeloval, kakšna bo embalaža in drugo.«
Iz dokumentacije Nika Kralja pa tudi ni mogoče ugotoviti, zakaj lesene igrače avtor ni dal v proizvodnjo. Je pa gotovo, da je tudi s tem izdelkom sledil svoji filozofiji, ki sta jo Barbara Predan in Špela Šubic leta 2011 v katalogu razstave Niko Kralj Neznani znani oblikovalec strnili v stavek: »Kraljeva maksima je bila narediti kakovosten izdelek, dostopen vsakomur, najbolj pa sta ga navdihovala tehnologija in material, predvsem les.«

Znan je predvsem kot avtor stola Rex, ki ga je oblikoval za množično proizvodnjo v tedanji državi. Od leta 1952, ko so ga začeli izdelovati v kamniški pohištveni tovarni Stol – gre za kolekcijo Rex, ki jo sestavljajo fotelj, gugalnik, ležalnik ter miza –, je ostal sopomenka za ergonomsko in funkcionalno oblikovanje. Velja za simbol uspešnega industrijskega oblikovanja in spominja na čase, ko sta pohištvena industrija in vrhunsko oblikovanje tesno sodelovala in dosegala za sedanji čas nepredstavljive uspehe.


 

Prve ocene: odlično

Stol Rex je postal najbolj priljubljen slovenski oblikovalski izdelek daleč zunaj meja ne samo Slovenije, ampak vse takratne države Jugoslavije. Kot oblikovalski presežek je na ogled v MAO, v zbirki MoMa v New Yorku, v danskem muzeju oblikovanja (Designmuseum Danmark) in Museumsquartierju na Dunaju.

Barbara Predan in Špela Šubic uspeh Nika Kralja pripisujeta tudi dejstvu, da je bil – ker je bil njegov oče mizar – »izučen mizar, po naravi pa inovator, zato ni nič čudnega, da so njegova najboljša dela rezultat presenetljivo preproste rešitve kompleksnega tehničnega problema«. Nad lesom je bil Kralj navdušen, ker je lahko dostopen in poceni, kar pomeni, da so bili tudi izdelki razmeroma poceni in dosegljivi širokemu krogu ljudi.



Poleg Rexa in drugih stolov – legendarna sta stol Lupina in stol 4455, ki sta bila v svojem času najbolj množično uporabljana stola – pa se je Niko Kralj v zgodovino zapisal tudi s pohištvenimi sistemi, kot so Futura, Savinja, Javor Postojna …, ki so bili rezultat Kraljevega prizadevanja, da jugoslovanska pohištvena industrija začne uporabljati oblikovalsko stroko. Rezultat je bil odličen in se ga sedanje starejše in srednje generacije spominjajo po pohištvenih sistemih oziroma dnevnih sobah, ki so bile v številnih hišah in stanovanjih. Ali kot sta zapisali avtorici kataloga: tako kot je arheolog Norman Platnick zapisal, da smo, kjerkoli že smo, le slab meter oddaljeni od najbližjega pajka, vendar se tega večinoma ne zavedamo, je to »nadvse ustrezna analogija za Kraljevo pohištvo v času Jugoslavije«.

Zato ni presenečenje, da so prve ocene lesene igrače tega vrhunskega oblikovalca – vsaj po mnenju otrok in zaposlenih v vrtcu, kjer so se z njimi igrali in jih sestavljali – odlične: narejene so iz naravnega materiala, lesa, in zamišljene tako, da spodbujajo k ustvarjalnosti in domišljiji. Natalija Lapajne dodaja: »V današnjem času potrošništva in poplavi plastičnih igrač je kakovostna igrača izjemno pomembna.« Obenem pa so lesene igrače Nika Kralja nov kamenček v mozaiku že tako izredno bogate kulturne dediščine, ki pa je (v resnici) skorajda ne poznamo.