Ideja o zvišanju mesečne premije za deset evrov

Novi obvezni prispevek za zdravstvo bi moral biti 45 namesto predvidenih 35 evrov na mesec, da bi se javni zdravstveni blagajni (ZZZS) račun izšel, je povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar na skupščini ZZZS. Na videz absurdna trditev je logična. Čeprav bo novi prispevek ZZZS prihodnje leto prinesel dodatnih 680 milijonov evrov, stanejo storitve, ki jih morajo z njim plačati, 140 milijonov evrov več. Kako naprej?

Novi obvezni prispevek

»Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je še povečalo razlike med prihodki in odhodki ZZZS. Ker zakonodajalec ob pripravi zakona izračuna ni naredil, smo izračunali mi. Ugotavljamo skoraj 140 milijonov evrov primanjkljaja prihodkov nad odhodki samo zaradi obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga bomo od 1. januarja 2024 po zdaj veljavni zakonodaji morali vsi vplačevati v našo blagajno,« je povedala generalna direktorica ZZZS.

»Ocenjujemo, da je višina premije obveznega prispevka 35 evrov prenizka glede na inflacijo v zdravstvu, ki znaša devet odstotkov,« pravi generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Foto Leon Vidic

Zakaj? »Ocenjujemo, da je sedanja višina premije obveznega prispevka 35 evrov prenizka glede na inflacijo v zdravstvu, ki znaša devet odstotkov. Predvidevamo, da bi se morala premija zvišati za najmanj deset evrov. Prostovoljne zavarovalnice višine dopolnilnega zavarovanja niso popravljale že nekaj let, kar je bilo normalno glede na to, da smo ravnokar izšli iz obdobja covida-19, ko so bile storitve financirane večinoma iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je pojasnila Mlakarjeva.

Zvišanje premije s 35 na 45 evrov na mesec so spomladi predlagale tudi vse tri zavarovalnice, ki so izvajale dopolnilno zavarovanje. Vlada je premijo zamrznila in sprejela zakon o ukinitvi doplačil in preoblikovanju premije v nov obvezni prispevek v vrednosti prostovoljnega zavarovanja, to je 35 evrov. Ali bomo torej še pred njegovo uvedbo prispevek zvišali? »O tem bo morala odločati zdravstvena politika,« odgovarja Mlakarjeva.

Vse višji stroški

ZZZS bo za financiranje javnega zdravstva letos porabil predvidoma 4,43 milijarde evrov, kar je 1,63 milijarde evrov več kot pred petimi leti. Brez sredstev iz državnega proračuna in lastnih rezerv bi imel 315 milijonov evrov primanjkljaja. Ko bomo prihodnje leto na njen račun vplačevali nov obvezni prispevek namesto dopolnilnega zavarovanja, se bo stanje blagajne še poslabšalo. ZZZS bo imel takrat 420 milijonov evrov primanjkljaja, kažejo projekcije ZZZS. Zakon o izvrševanju državnega proračuna je za leti 2024 in 2025 že predvidel, da bo ZZZS dobil za pokrivanje primanjkljaja vsako leto okoli 420 milijonov evrov iz državnega proračuna.

Številni vzroki 

Kaj povzroča višje odhodke ZZZS? Generalna direktorica je skupščini naštela številne vzroke za to (gl. tabelo). Na prvem mestu je povečan obseg zdravstvenih storitev, saj je prebivalstvo vse starejše, vse več je bolnih, temu pa se pridružuje tudi medicinska inflacija kot posledica uvedbe vedno novih tehnologij in dragih zdravil, kar občuti ves svet. Vlada je septembra potrdila novi odlok o porabi proračunov sektorja države in ZZZS dovolila, da letos porabi 4,43 milijarde evrov, kar je 90 milijonov evrov več kot v prejšnjem odloku. Za prihodnje leto je predvidela dovoljeno porabo za javno zdravstvo 5,35 milijarde evrov.

Delež BDP za zdravstvo

V deležu BDP je to letos 6,89 odstotka, prihodnje leto, ko bo vštet že tudi novi obvezni prispevek, pa 7,95 odstotka BDP. K temu je treba prišteti še približno en odstotek BDP za zdravstvo iz zasebnih virov, kar pomeni skupaj okoli devet odstotkov BDP. S tem še vedno ne dosegamo najrazvitejših. Nemčija, na primer, za zdravstvo namenja 12,7 odstotka BDP, Avstrija, Švica in Velika Britanija pa nekoliko več kot 11 odstotkov.

Skupščina ZZZS je brez razprave potrdila sklep, da se je seznanila s finančno projekcijo, še letos načrtuje rebalans finančnega načrta. Prav tako ni bilo omembe vredne razprave pri nobeni od drugih desetih točk, v katerih se je skupščina seznanila s postopki za uvedbo dolgotrajne oskrbe, spremenila statut ZZZS in nove pravilnike o razvrščanju zdravil na listo. Edina razprava je bila namenjena novi ministrici Valentini Prevolnik Rupel: skupščina jo bo povabila na naslednjo sejo, da pove, kaj načrtuje v svojem ministrskem mandatu.