Hrvaška Podravka premaknila mejo kar na Debeli rtič

Zgodbo o Podravkinem videospotu bi, če ne bi bilo arbitražne slovensko-hrvaške zgodbe, lahko zapisali kar v rubriko »saj ni res, pa je«. V posnetku, namenjenem promociji in obeležitvi pomembne obletnice podjetja, predvajanem tudi na televiziji, se približno na polovici pojavi podoba slovenskega Debelega rtiča. Gre za napako ali namerno provokacijo?

Za boljše razumevanje ozadja velja ponoviti nekaj pomembnih datumov. Med njimi 29. junij 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Z njo je določilo morsko in kopensko mejo med državama. Rok, ki ga je dalo sodišče za uveljavitev sodbe, je bil pol leta in se je iztekel 29. novembra. Nekaj dni pred tem datumom je Podravka, eno največjih prehrambenih podjetij v regiji, objavila video, v katerem govori o svoji državi oziroma »o tem, da ve, kam gre, saj ve, od kod prihaja«.

V 25. sekundi je objavljen tudi posnetek polotoka Debeli rtič pri Ankaranu. V ozadju je slišati moški glas, ki razlaga, da »ta država lahko obrodi fantastične stvari«. Iz konteksta pripovedi je razbrati, da so ankaranski rt pripisali hrvaški državi. Posnetek, dolg je 47 sekund, je mogoče tudi najti na spletni strani Podravke. 

 

Mejo premaknili do Koprskega zaliva

Kaj pravi na to župan Ankarana, Gregor Strmčnik? Verjetno gre za napako, komentira. »Iskreno pa upam, da najnovejših zapletov z implementacijo arbitražne razsodbe hrvaški sosedje ne razumejo, kot da se arbitražno določena meja na morju iz Piranskega zaliva prestavlja v Koprski zaliv,« dodaja.



Ob tej zgodbi velja omeniti podatek, da je Podravka v večinski lasti hrvaške države. Natančneje, 25,4 odstotka delnic je neposredno v njeni lasti, več kot polovica družbe pa je v lasti hrvaških pokojninskih skladov, kar pomeni, da tamkajšnja politika obvladuje več kot 75-odstotni delež Podravke. Podjetje vodijo politično nastavljeni kadri, ki so poslušni vsakokratni oblastni strukturi. Promocijski video je bil ob obletnici Podravke javno predvajan, naročile in pregledale pa so ga gotovo vseh odločevalske strukture v tej gospodarski družbi. Trenutno jo vodi Marin Pucer, ki je vodenje prevzel v letu arbitražne razsodbe, in kot so tedaj pisali mediji, se je na položaj povzpel po dramatičnem kadrovskem boju v političnem zakulisju. Velja za človeka Gorana Marića, ministra za državno premoženje. Podravka je tudi tista hrvaška družba, ki je leta 2015 prevzela največjo slovensko pekarsko družbo Žito in jo v celoti obvladuje.
 

Nemec noče špekulirati

»Reklamni spot me preseneča, ne vem, kaj je motiv tega dejanja, o njem ne bi niti špekuliral. Morebitnim domnevam o načrtno zmanipuliranem oglaševanju bi se v tej fazi izognil, pričakujem pa, da bodo pristojni povprašali Podravko in oglaševalce, ki so pripravili oglas, kaj je s to zadevo in na temelju vseh dejstev tudi primerno reagirali,« pa pričakuje Matjaž Nemec, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve.



Kako se je del slovenskega ozemlja znašel na Hrvaškem, smo seveda vprašali tudi v Podravko. Direktorica korporativnega komuniciranja Marinka Akrap nam je zatrdila, da je to izvedela šele od nas, ko smo jo na to opozorili z našimi vprašanji, saj da prej na to niso bili pozorni. Napovedala je, da bo zahtevala odgovore od agencije, ki jim je video pripravila, in priznala, da so bili neprofesionalni. »Naše namere niso bile slabe, v videu ni političnega ozadja, čeprav so tovrstni pomisleki ob aktualni arbitražni zgodbi razumljivi,« nam je dejala Akrapova.


 

Podravka se opravičuje

Po nekajurnem poizvedovanju nam je Akrapova tik pred koncem redakcije sporočila, da jim je promocijski video izdelala agencija BRUKETA&ŽINIĆ&GREY, ki je »ustrezen kader, ki naj bi prikazoval mediteransko polje paradižnikov« našla v mednarodni spletni bazi videov, v kateri so našli tudi sporni posnetek, za katerega niso vedeli, da prikazuje polotok pri Ankaranu. V zvezi s kadrom pojasnjujejo, da ni bilo jasno za katero lokacijo gre, saj da je bil posnetek označen samo s pripisom "velik vinograd ob obali".
Nakupi v mednarodnih spletnih bazah za potrebe televizijskega in spletnega oglaševanja so po pojasnilih Podravke običajna praksa, s pomočjo katere zmanjšajo stroške, hkrati pa imajo po drugi strani očitno tudi svoje pomanjkljivosti, saj podatki o tem kje točno so kadri posneti, niso vselej dostopni. Iz Podravke so tudi sporočili, da se državljanom Slovenije, če so bili zaradi uporabe tega kadra prizadeti, opravičujejo. Po današnji objavi našega članka, so video s svoje spletne strani umaknili.