Hepatitis neznanega izvora že blizu nas

Po tem, ko so hepatitis neznanega izvora potrdili v več drugih evropskih državah in ZDA so ga tudi že pri enajstih otrocih v Italiji. V nobenem primeru sicer za zdaj ni bila potrebna presaditev jeter, je pa potek bolezni posebej hud pri štiriletnem dečku, ki ostaja v pediatrični bolnišnici v Rimu.

Dečka so hospitalizirali zaradi težav z dihanjem in bolečin v spodnjem delu trebuha. Sprva so ga sprejeli v bolnišnico v mestu Prato v Toskani, potem ko se mu je stanje hitro poslabšalo in so jetrni testi potrdili, da gre verjetno za primer akutnega hepatitisa, pa so ga prepeljali v Rim.

Test na novi koronavirus je bil sicer negativen, ima pa deček veliko število protiteles, na osnovi česar zdravniki sklepajo, da je v preteklosti preživel okužbo z virusom sars-cov-2.

Na italijanskem ministrstvu za zdravje so medtem potrdili, da so v državi zabeležili že več primerov akutnega hepatitisa pri otrocih, ki jih zdaj preučujejo. Akuten in hujši hepatitis pri otrocih je sicer nekaj novega in neobičajnega, zato obstaja sum, da gre za nov virus.

Infektologinja Mojca Matičič FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Prof. dr. Mojca Matičič je predstavila najnovejše podatke.

Hepatitis neznanega izvora so doslej potrdili pri najmanj 169 otrocih v 12 zahodnih državah (od tega 114 primerov pri otrocih do 14 let v Veliki Britaniji), je v soboto sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). 17 od teh otrok je potrebovalo presaditev jeter, najmanj eden je umrl.

Od 81 primerov v Angliji jih je 53 odstotkov že zapustilo bolnišnico. 60 od 81 obolelih otrok je imelo zlatenico, ob tem so skoraj vsi bruhali, 45 jih je imelo drisko in samo 25 jih je imelo povišano telesno temperaturo.

Od teh 81 primerov v Angliji jih je imelo 75 odstotkov dokazan adenovirus. Če bi bil prav ta lahko povzročitelj novega hepatitisa, se še ne ve. Razmišljanj o možnih vzrokih je več.

»Po eni strani se kar vsiljuje adenovirus, za katerega je znano, da je v populaciji široko razširjena okužba z različnimi podtipi in v Angliji je bil v vseh primerih neznanega hepatitisa dokazan tudi podtip adenovirusa F41. Vendar pa iz infektologije in mikrobiologije vemo, da tak virus navadno povzroča okužbo prebavil, ki je pri imunsko zadostnih otrocih popolnoma blage narave, lahko celo popolnoma brezsimptomna. Hujše težave dela pri imunsko oslabljenih otrocih.

Zaradi tega gredo razmišljanja v smeri, da bi imel ta adenovirus nek kofaktor, ki je vplival na to, da bi lahko povzročil tako težko potekajoče vnetje jeter ali pa da bi ta kofaktor vplival na imunski odziv, ki bi vse to povzročal. Treba je namreč vedeti, da smo dve leti živeli v nenormalnih okoliščinah pandemije covid. V tem času se otroci niso družili in niso prihajali v stik z sicer normalno krožečim virusom v naravi, ki bi tudi spodbujal njihovo naravno odpornost proti temu virusu. Druga razlaga je, da bi lahko na spremembo virusa vplivalo kaj drugega; npr. predčasna ali sočasna okužba z virusom SARS-CoV- 2 ali nekim drugim virusom, ki bi bil lahko kofaktor, da bi adenovirus povzročil hepatitis. Lahko bi na krožeči adenovirus delovali toksini iz okolja ali drugi okoljski dejavniki, možnost pa je tudi, da je sam adenovirus mutiral in smo prišli do novega podtipa oz. nove variante, ki lahko povzroči omenjen hepatitis. Možno, a najmanj verjetno je še, da gre za neko novo različico tipa SARS-CoV- 2 v kar so strokovnjaki trenutno najmanj prepričani,« je možne vzroke nizala Matičičeva.

Po njenih besedah se dela vse, da bi se prišlo etiologiji do dna. Pri teh otrocih je treba narediti najrazličnejši spekter preiskav. Starše in pediatre je pozvala k pozornosti: »Ne potrebujemo pa ustvarjati panike.«

Ni namreč nujno, da vsak otrok, ki ima nenormalne jetrne teste sodi v okvir te nove bolezni.

»Po kriterijih WHO ima tako bolezen lahko otrok do 16 let, ki ima več kot 10 krat nad zgornjo ravno nenormalno visoke jetrne encime in nima nobenega od znanega hepatitisa A, B, C in E in pri katerem so se težave pojavile letos od 1. januarja dalje,« je povedala infektologinja. Epidemiološke povezave med primeri za zdaj niso našli.

Starši naj bodo pozorni na rumenico kože, svetlo obarvano blato, temno obarvan seč, pogosto bruhanje.

Od začetka aprila so strokovnjaki pri nas pripravljeni na prihod tega virusa, je zagotovila Matičičeva.

Nobenega primera s težko obliko nepojasnjenega hepatitisa pri nas še ni, je še dejala. En otrok s povišanimi jetrnimi testi je sicer še v obravnavi pediatričnih infektologov, a ni popolnoma nič prizadet.