Grožnje so dobile pospešek

Ljubljana – Grožnje novinarjem niso od včeraj, a so z razvojem komunikacijskih omrežij dobile velik pospešek in največji možni mikrofon, ki ga je v roke dobil vsak, je poudaril odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik. Na festivalu kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward je bil govor o nasilju nad novinarji, stanju in prihodnosti medijev ter domačih in tujih medijskih praksah.

A o grožnjah ne smemo molčati, je prepričan Stepišnik: »Organe pregona je treba s prijavami prisiliti k ukrepanju, uredništva morajo o tem pisati teme in komentarje.« Politiki diskreditirajo novinarje brez sramu in samocenzure. Po njegovem mnenju so novinarji naredili napako, da niso zapustili novinarskih konferenc, na katerih so politiki in drugi izrekali nedopustne izjave: »Nismo premogli dovolj solidarnosti, da bi se medijske hiše enotno uprle nasilnemu diskurzu.«

Da smo novinarji tarče ne le veljakov, ampak tudi drugih ljudi, je dejala novinarka RTV Slovenije Mojca Dumančič. Vendar je prepričana, da imajo novinarji za seboj še vedno zdravorazumsko javnost.

V letih 2016 in 2017 je bilo po vsem svetu ubitih 182 novinarjev oziroma vsake štiri dni eden. Letos je bilo ubitih že enajst novinarjev več kot lani v vsem letu. Kar 55 odstotkov novinarjev je bilo lani ubitih v državah, kjer ne potekajo oboroženi spopadi, tudi v državah Evropske unije. Žrtve so poročale o korupciji, tihotapljenju in drugih nepravilnostih. Večina storilcev ostane nekaznovanih; v zadnjih 12 letih je bilo ubitih 1010 novinarjev, samo proti 115 primerom je bila uvedena sodna obravnava, ki je vodila v obsodbo storilcev, kaže poročilo Unesca. Treba se bo zbuditi in čim hitreje ukrepati na različnih ravneh; pri samem cehu, nacionalni zakonodaji, evropski regulativi ter finančni in pravni pomoči za novinarje, je dejala Anuška Delić, ustanoviteljica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro.
 

Ministrstvo pripravlja spremembe zakona

Nimamo zakona o medijih, ki bi ustrezal izzivom sodobnega časa, definicija medija pa je iz prazgodovine, je opozoril Primož Cirman, novinar Siol.neta: »Kaos na tem področju izkoriščajo tudi nekatere politične stranke, predvsem ena, ki je prek satelitov z denarjem znanega ali neznanega izvora ustanovila množico medijskih portalov in televizijo.«

Vojko Stopar, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je napovedal, da bo novela zakona o medijih za javno obravnavo pripravljena januarja. Popravili bomo nekaj ključnih zadev, kot so državne pomoči medijem, ki bi jih podeljevali nearbitrarno, na novo bo treba urediti koncentracijo v medijih in položaj medijev posebnega pomena, ni še jasno, ali se bo prenovila pravica do popravka, popravljen pa bo razvid medijev, v katerega je vpisanih tudi veliko glasil in biltenov, je naštel.

Mediji se srečujejo z vprašanjem, kako monetizirati digitalne vsebine. Bojan Veselinovič, direktor Slovenske tiskovne agencije, je opozoril, da so razvoj tehnologije in spremenjene navade odjemalcev presenetile medijske hiše »s spuščenimi hlačami«.
Peter Frankl, direktor Financ, pa je poudaril, da ni vse samo črno. Izkazi uspeha časopisnih hiš v Sloveniji namreč niso tako slabi. V tujini obstajajo uspešni modeli, kako splošni dnevni časopisi prodajajo digitalne naročnike. Premika se tudi v Sloveniji, a prepočasi.

Danes bo Društvo novinarjev Slovenije na festivalu podelilo novinarske nagrade.