Gradbinci zapuščajo zbornico, predajajo jo v roke KPK

Ljubljana – Črtomir Remec tudi po zadnjem zboru članov Inženirske zbornice Slovenije (IZS) ostaja njen predsednik, zapušča pa jo najmočnejša sekcija – gradbinci. Zaupanje v vodstvo je porušeno, Remec je pri sprejemanju nove gradbene zakonodaje odpovedal, pravijo. Z njo so del kolača, ki je do zdaj pri poslih pripadal inženirjem, dobili arhitekti. Je izvirni greh pri Remcu, ker je popustil ministrstvu za okolje in prostor (Mop), ali na ministrstvu, ki naj bi se znašlo v primežu arhitektov?



Zakon o gradnji objektov, ki je po enem letu prehodnega obdobja začel veljati ta mesec, dviguje prah, ker so po novem vodje projektov v primeru stavb lahko le arhitekti in ne kot do zdaj tudi inženirji gradbinci. In kaj to pomeni v praksi? Čeprav je, kot pripoveduje naš vir, vodenje projektov zgolj koordiniranje pooblaščenih projektantov, ki so odgovorni, vodja pa ni, lahko po novem pogodbo z investitorjem sklene le podjetje vodje projekta. Do zdaj je projektante za različna področja izbral investitor in z njimi sklepal tudi pogodbe. Odveč je poudariti, da bo vodja za »koordiniranje« oziroma »ničelno odgovornost« prejel provizijo v višini od pet do deset odstotkov vrednosti projektantskih del. Torej bodo projektanti, ker na trgu ne bodo dosegali višjih cen svojih storitev, delali enako kot do zdaj, le da za desetino manj zaslužka. Čez dvajset let se naš vir vidi v vlogi postreščka arhitektom …

KPK naj preveri, ali je Remec v konfliktu interesov

Z novim zakonom je za posel prikrajšanih več tisoč inženirjev. Polovica jih ne more delati, tretjina se ne more prijavljati na razpise. Ker naj bi se Remec pri »pokoritvi inženirjev arhitektom« ne zavzel dovolj za gradbince, so ti na zadnjem zboru članov zahtevali, da z generalno sekretarko Barbaro Škraba Flis odideta, a so jih, čeprav predstavljajo daleč najmočnejšo sekcijo znotraj IZS, preglasovali. Da ima vsaka sekcija pri glasovanju po osem glasov, je le še ena luknja v zborničnem sistemu. Precej večja je ta, da je predsednik UO IZS Remec tudi direktor republiškega stanovanjskega sklada (SSRS) v pristojnosti Mopa – kjer je sporni gradbeni zakon tudi nastal. Gradbinci bodo od protikorupcijske komisije zahtevali, da preveri domnevni konflikt interesov, po katerem je predsednik IZS dopoldne »pod poveljem« Mopa, popoldne naj bi se boril za pravice članov IZS proti Mopu. Remec in Flisova naj bi na zboru članov omenjala pritiske, ki da sta jih bila deležna med pripravo zakona. Remec je na dopustu in na vprašanje o resničnosti navedb ni odgovoril. Tudi Flisova obtožb o pritiskih ni pojasnila, sodelovanje z Mopom v zvezi z novo zakonodajo je označila za korektno, je pa dialog, priznava, zastal na točki problematike vodje projekta za stavbe.

Arhitektom take pravice, kot še nikoli

Senco dvoma o nepristranskosti novega gradbenega zakona meče tudi dejstvo, da je pri njegovem nastajanju v vlogi zdaj že bivšega predsednika zbornice arhitektov (Zaps) sodeloval sedanji državni sekretar Mopa Aleš Prijon, tudi sam arhitekt. Zakon, ki arhitektom podeljuje »zgodovinske pravice«, je bil sprejet po njegovem prihodu na Mop. A Prijon svoj vpliv na status posameznih strok zavrača, češ da so ta vprašanja dorekli že prej Mop, IZS in prejšnje vodstvo Zapsa. Četudi bi gradbincem uspelo zrušiti Remca, še zdaleč ne bi bil edina »žrtev« nove zakonodaje. To sta trenutno projekta Ikee in bežigrajskega športnega parka. Gradbeni dovoljenji zanju sta zavrnjeni, ker sta bila vodji projektov gradbinca. Andrej Pogačnik, vodja projekta športnega parka, pravi, da so imeli v podjetju srečo, da imajo zaposlene tudi arhitekte in da so takoj lahko našli zamenjavo zanj: »Finančnih posledic tako ni bilo. Veliko jih nima te sreče. Upam, da na Mopu pri izdaji gradbenega dovoljenja ne bo nastal zastoj.« Pogačnik je sicer sprožil tudi upravni spor, z njim želi dokazati, da niso le arhitekti sposobni voditi projekte.