Gradbena dela za nov zapor že začeli

Avgusta je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan z gradbenim trojčkom, družbami Kolektor Koling, CGP in Pomgrad, podpisala 73 milijonov evrov vredno pogodbo o izgradnji novega moškega zapora v Dobrunjah. Gradbeni stroji so kmalu začeli delati, danes pa so slovesno odkrili temeljno ploščo.

Decembra bo minilo 60 let, odkar so zapornike z Miklošičeve ulice v Ljubljani začasno preselili v stavbo na Povšetovi. Stavbo, ki v osnovi nikoli ni ustrezala zaporski dejavnosti, pa bodo tako obsojenci kot zaposleni dokončno zapustili leta 2025.

Od opozarjanja na navzdržno stanje do Dostojevskega

Zgodba o gradnji novega zapora v Ljubljani ima že dolgo brado. Resnejši premiki so se začeli leta 2015, ljubljanski mestni svetniki pa so konec leta 2019 potrdili odlok o občinskem prostorskem načrtu, in sicer, da se zemljišče v Dobrunjah, ki je bilo doslej degradirano območje, nameni gradnji novega prepotrebnega moškega zapora. Kmalu po podpisu pogodbe so, kot rečeno, dela že začeli.

Kako nujno potreben je nov zapor za moške, pove že dejstvo, da je trenutna zasedenost prostorskih kapacitet na Povšetovi kar 123-odstotna. Prenatrpanost so poskušali vsaj za silo reševati s premestitvami, vendar tudi tam kaj dosti manevrskega prostora ni bilo, saj se z istim problemom ubadajo v skoraj vseh slovenskih zaporih. Na nevzdržno stanje je večkrat opozoril tudi varuh človekovih pravic, nekaj zaušnic je država prav tako dobila z Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je zapornikom uspelo dokazati, da si zaradi slabih razmer zaslužijo denarni obliž.

Ministrica Dominika Švarc Pipan je danes ob odkritju temeljnega kamna poudarila, da mora sodobna civilizirana družba tudi zapornikom omogočiti dostojno bivanje in varovati temeljne človekove pravice in svoboščine. Citirala je ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki je nekoč zapisal: »Stopnjo civilizacije v družbi lahko ocenjujemo tako, da vstopimo v njene zapore.« Dodala pa je: »In res je tako še dandanes. Prav razmere, v kakršnih so tisti, ki so prekršili družbene norme in prestajajo kazen, ostajajo merilo civiliziranosti družb.«

Na slovesnosti je ljubljanski župan Zoran Jankovič povedal, da bodo stavbo na Povšetovi prenovili in namenili onkološkemu inštitutu.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Sodobno, varno, energetsko učinkovito

Generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen je na slovesnosti povedal: »Ne zgodi se pogosto, da bi gradili nove zapore. To je po eni strani dober znak, saj se Slovenija še vedno uvršča med države z najnižjo stopnjo zaprtih oseb. Kljub temu pa imamo v zaporih prostorsko stisko. Pomembno je poudariti, da se bo z novogradnjo ljubljanskega zapora v Dobrunjah hkrati reševala tudi prezasedenost drugih moških zaporov, ki je danes problem na vseh lokacijah.«

Sodobno, trajnostno in skoraj ničenergijsko zasnovani zapor Dobrunje, s prostorsko zmogljivostjo 388 ljudi, bo ustrezno nadomestil vse pomanjkljivosti obstoječega objekta na Povšetovi. Imel bo varnejše bivalne prostore za zaprte, ustrezne bolniške sobe ter prostore za obiske družine in daljše obiske svojcev zaprtih ljudi. Predvidene so še ustrezne zunanje površine za gibanje na svežem zraku in rekreacijo različnih kategorij zaprtih oseb.

Poleg prostorov za skupinsko delo, delovno terapijo, prostočasne dejavnosti, usposabljanje in izobraževanje bodo v novem zaporu tudi prostori, primerni za gibalno ovirane. Prav tako je zagotovljeno ustrezno varovanje območja okrog zapora. Zgrajeno bo še sodobno izobraževalno središče za zaposlene na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, neprimerljivo boljše pa bodo tudi delovne razmere pravosodnih policistov in drugih uslužbencev zavoda.

Na slovesnosti je ljubljanski župan Zoran Jankovič povedal, da bodo stavbo na Povšetovi prenovili in namenili onkološkemu inštitutu. FOTO: Črt Piksi/Delo