Potem ko je konfederacija sindikatov javnega sektorja začela priprave na splošno stavko zaradi predloga zamrznitve dviga minimalne plače s prihodnjim letom, v GZS pričakujejo, da bodo to rešili z dialogom. »Če bo skupni cilj ohranitev delovnih mest, potrebe po kakršnemkoli zaostrovanju ne bo,« je menila generalna direktorica GZS
Sonja Šmuc.
»Upamo in pričakujemo, da bomo zadevo lahko rešili s kulturnim dialogom ter da bomo lahko v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta predložili argumente. Mi smo svoje jasno predstavili, želimo slišati tudi drugo stran,« je dejala v današnji izjavi za javnost, v kateri je gospodarstvo protestiralo proti predlogu 14-dnevnega zaprtja nenujnih dejavnosti v državi in pozvalo k nadzorovanemu odpiranju zdaj zaprtih dejavnosti.
Šmučeva je spomnila, da je bil zakon o minimalni plači sprejet brez usklajevanja med socialnimi partnerji. »Gospodarstvo je bilo potisnjeno na rob brezna, zdaj sporočamo, da če se bo tako nadaljevalo v letu 2021, ki bo zelo zahtevno, bo to pomenilo, da bomo kar nekaj podjetij in delovnih mest potisnili čez ta rob,« je obrazložila predlog Gospodarske zbornice Slovenije o zamrznitvi dviga minimalne plače do 1. januarja 2023.
»Pozivamo k zamrznitvi za vsaj leto ali dve, da se gospodarstvo lahko ponovno stabilizira in prilagodi, saj bomo s tem ohranili bistveno več delovnih mest, kot če bomo silili naprej samo zato, da bo manjši del zaposlenih imel nekoliko višjo plačo, delodajalci pa bistveno višje stroške dela. Pri enem dvigu pride samo ena tretjina tega dviga na račun zaposlenega, dve tretjini pa gre v prispevke in davke,« je opozorila.
Delavce je razburil predlog sedmega protikoronskega zakona, ki domnevno vključuje tudi določbo, po kateri nova formula za izračun minimalne plače ne bi bila uveljavljena 1. januarja prihodnje leto, ampak 1. aprila, to zvišanje pa naj bi šlo še do konca septembra v breme države. To je danes na dnevih slovenskega turizma potrdil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu
Simon Zajc.
Komentarji