Gorski reševalci so lani posredovali v 633 intervencijah, kar je za 54 manj kot v letu 2023, ko so opravili 687 reševanj. Pozitivne rezultate v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRSZ) pripisujejo številnim preventivnim akcijam in ozaveščanju o primerni pripravljenosti ob odhodu v gore. A več nesreč se je končalo s smrtnim izidom, kar 37 oziroma devet več kot v letu 2023.

V gorah precej snega, zato je treba obisk prilagoditi zmožnosti in opremi

Najpogostejša vzroka za nesreče v gorah sta še vedno zdrs s 25 odstotki in nepoznavanje terena s 24 odstotki. Kljub obsežnejšemu ozaveščanju o pomembnosti ustrezne osebne ali tehnične opreme je bil v kar 22 odstotkih primerov prav to glavni razlog za nesrečo. Sledita mu telesna nepripravljenost in precenjevanje lastnih sposobnosti s 17 odstotki. 

Krivulja števila nesreč v gorah med letoma 2012 in 2024. VIR: Info GRZS

Več kot polovica nesreč se je zgodila pri hoji po označenih poteh, sledi ji brezpotje oziroma skrenitev z ustaljene poti. Plezanje in aktivnosti v zraku skupno predstavljajo 13 odstotkov nesreč v gorah. GRZS je v letu 2023 obravnaval tri odstotke nesreč pri turnem smučanju, v letu 2024 pa je to število upadlo na en odstotek. To pripisujejo občutno manjši količini snega v primerjavi s preteklimi leti. 

Skoraj polovica ponesrečenih je tujcev

Delež reševanj nepoškodovanih oseb se je v letu 2024 zmanjšal na 41 odstotkov v primerjavi s 43 odstotki v letu 2023. Pri GRZS kljub temu opozarjajo, naj se športniki na aktivnosti v gorah temeljito in odgovorno pripravijo ter naj se zavedajo lastnih zmožnosti. 

Statistika v gorah ponesrečenih Slovencev v primerjavi s tujimi državljani. VIR: Info GRZS

Delež tujcev med ponesrečenimi se je od lanskega leta zmanjšal za 15 odstotkov. GRZS je v lanskem letu rešila 289 tujih državljanov, v letu 2023 pa kar 335. Med rešenimi so najpogosteje državljani Nemčije (58), sledijo Čehi (31), Nizozemci (28), Poljaki (19) in Belgijci (17). Gre predvsem za obiskovalce iz držav, kjer je gora manj ali so manj zahtevne, kar lahko tudi vodi v podcenjevanje slovenskega gorskega sveta, je zapisano na spletni strani GRZS.

»Gore so eden najpomembnejših magnetov slovenskega turizma, zlasti za tuje goste, pri čemer pa sta njihova varnost in odgovorno obnašanje v naravi ključnega pomena,« je na današnji novinarski konferenci v sklopu sejma Alpe-Adria dejala Aleksandra Jerebic Topolovec, vodja portala slovenia.info na Slovenski turistični organizaciji. 

Več nesreč s smrtnim izidom

GRZS je v letu 2024 potrdila 37 nesreč s smrtnim izidom, kar je devet več kot v letu 2023. Da bi bilo tovrstnih nesreč čim manj, pri zvezi opozarjajo na nepredvidljivost in nevarnost gorskega okolja. Gorniki naj za lastno varnost poskrbijo s skrbno preventivo, načrtovanjem tur in natančnim spremljanjem vremenskih razmer. 

Statistika nesreč v gorah s smrtnim izidom med letoma 2024 in 2024. VIR: Info GRZS 

Kljub temu da je GRZS v letu 2024 posredovala pri manj nesrečah v gorah kot v letu 2023, poudarjajo, da delo ni nikoli končano. Še naprej je treba gojiti odgovoren odnos do športa in narave, z ozaveščanjem in preventivnimi aktivnostmi pa lahko število nesreč v letu 2025 še zmanjšamo.

»Obiskovanja gora se sicer ne moreš naučiti iz družbenih omrežij ali iz letaka, pa vendar je ozaveščanje o osnovah varnejšega obiskovanja gora ključen izziv za dosego čim širšega kroga ljudi in ustavitev trenda rasti nesreč v gorah,« je na novinarski konferenci dejal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.