Gorica spet v znamenju fašizma. In protifašizma!

Neslavna zgodovina se ponavlja še posebej v Gorici in tako so se na italijansko-slovenski meji spet zgrinjajle fašistične sile s tradicionalnim sprejemom veteranov odreda X. MAS na tamkajšnji županiji. A se je na protifašističnem zboru italijanskega partizanskega združenja ANPI zbralo precej več ljudi.


 
Sredi sobotnega dopoldneva se je ducat mladeničev naenkrat postrojilo, ko se je pojavila peščica veteranov Združenja odreda Decima Mas, na čelu katerih je bila predsednica, sicer nekdanja prostovoljka elitne fašistične vojske pod nemškim poveljstvom, Fiamma Morini. Med številnimi policisti in novinarji se je zahvalila vsem, ki so jih prišli pozdraviti, toda ni mogla skriti slabe volje, ker da so v središču pozornosti.



»Zberemo se zgolj za to, da se poklonimo žrtvam našega odreda, ki so padli, da bi Gorica ostala italijanska. Nasprotovanje temu v mestu vnaša zmedo. Ne poznamo vzroka, kaj to druge moti,« nam je povedala. Združenje X. MAS so veterani in podporniki k življenju spravili leta 1987, v Gorici pa pod spominsko obeležje žrtvam vojne v avli občinske stavbe vence polagajo od leta 1991. »Dve desetletji so se lahko desetine nekdanjih vojakov in prostovoljcev miroljubno poklonile našim žrtvam in pred občino prav nikoli ni protestiral niti en partizan. To je politična norišnica, ko je treba najti nekoga, da se ga sovraži,« je dodala.
Ko se je največ 50 ljudi naposled drenjalo v tej avli, je sledil prvi kratek stik. »To je sramota,« je ponavljal nekdo v gruči. Policisti so ga nemudoma pospremili iz stavbe.



»Gorica nosi zlato medaljo za odporniške zasluge. Sedež občine so zasedli fašisti. Toda Italija je protifašistična, naša ustava je protifašistična. Policija, ki to dovoljuje, je sokriva za takšen dogodek. Organizirajo pa ga ljudje, ki so se najprej prodali nemškim nacistom in nato leta 1970 želeli izvesti državni udar ter vnovično uvedbo fašizma,« je besnil. To je bil občinski svetnik in predsednik Foruma za kulturno Gorico Andrea Picco: »To je sramota, to je sramota našega mesta, sramota za župana.«
Če veterani X. MAS in njihovi podporniki bojda ne poznajo vzroka, zakaj bi jim nekdo kljuboval, imajo v partizanskem združenju ANPI precej odgovorov. Sprejem X. MAS žali vse, ki so se borili za miroljubno, demokratično in protifašistično Italijo, pravijo.



X. MAS je bila namreč enota Mussolinijeve Italijanske socialne republike, ki se je bojevala pod vodstvom nacistov, ko so okupirali velik del ozemlja in ga priključili Tretjemu Reichu z imenom Adriatisches Küstenland (Jadransko Primorje). Enote so delovale pod vodstvom tako imenovanega črnega princa Junia Valeria Borgheseja, glavnega pobudnika neuspelega državnega udara leta 1970. Pripadniki X. MAS so bili zagrizeni nasprotniki partizanov in poznani po svojem nasilju. Danes se zbirajo na obletnico – poraza. Med 19. in 21. januarjem leta 1944 so namreč na Trnovem partizani brigade Srečka Kosovela uničili bataljon Fulmine, a so njihov nadaljnji prodor ustavile nemške sile.



Streljaj stran so se zbrali protifašisti, ki so s številnimi govori v en glas ponavljali, da se krši protifašistična ustava Italije, ko oblasti dovoljujejo fašistična zborovanja. »To je pravzaprav opravičevanje fašizma,« je povedal nekdanji župan Vidma Furio Honsell: »To je nesprejemljivo nasilje nad zgodovino tega mesta, celotne države in predvsem nad ustavo.« Dodal je, da čaka Evropo stoletje velikih izzivov, a da se mora ubraniti prikritega pohoda neofašizma. »To, kar se je zgodilo v prejšnjem stoletju, ne more biti odgovor na današnje izzive. Moramo biti zelo previdni. Fašizem se po tihem spet vpleta v družbo. Protifašizem mora biti naše skupno vodilo v naslednjem stoletju, mi protifašisti lahko zagotovimo prihodnost z vedrino in upanjem. Fašizma pa ne sme več biti!,« je dejal.

Nakar je sledil drugi kratki stik, ko jih je nekdo v množici začel poditi v fojbe. Čeprav z nekaj besednega dvoboja, so mu prireditelji – na presenečenje vseh – celo odstopili uradni mikrofon prireditve. A še ni dobro odprl ust, ko je začel spreminjati zgodovino, in so mu – na presenečenje nikogar – odvzeli besedo.



Gorica je sicer gostila še tretje zborovanje, ki pa to pravzaprav niti ni bilo. Novofašisti iz gibanja Casa Pound so se namreč zbirali, tretjič v dobrih treh letih, na trgu Sv. Antona. Kakšnih 20 se jih je udeležilo komemoracije brez govorov in pesmi pod geslom Slava tistim, ki niso zatajili. Po slabi uri shoda so pospravili transparente in se razgubili.

Nova Gorica se je letos drugič uradno odzvala na dogodek X. MAS. Lani je podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin v imenu občine obsodila sprejem veteranov, ki so v uradnem sedežu mesta celo zapeli svojo himno. A je takoj dobila uradno pismo odreda, v katerem se predstavniki čudijo, kaj da slovesnost sploh zanima slovensko stran. »Priložili so celo svojo fašistično himno, češ naj se podučim, kako miroljubna je. Naše sporočilo so zelo slabo razumeli. Ta tema je očitno še zelo občutljiva,« je dejala zdaj že nekdanja podžupanja.



Tudi novi novogoriški župan Klemen Miklavič je obsodil sprejem ter poudaril, da gre za prikrito in obenem neposredno promocijo ideologij, ki so sprle evropske narode in na naših tleh povzročile krivice: »Rane, ki jih je za seboj pustilo 20. stoletje, se le počasi celijo, zato je še toliko bolj pomembno, da se odločno upremo ponovnemu oživljanju duhov preteklosti. Naša prihodnost je v sodelovanju, soustvarjanju skupnega in raznolikega kulturnega prostora, novih delovnih mest in blaginje za vse.«

Kljub kritikam in političnim pozivom goriški občini ter drugim državnim ustanovam, naj prepovedo takšne dogodke in naj ne odpirajo starih ran, oblasti dovoljujejo vzpon novofašizma. Goriški župan Rodolfo Ziberna se brani, da občina nima veliko besede, če shodov ne prepovesta kvestura (policijski urad) in prefektura (upravni urad). Predstavnikov X. MAS sicer osebno ni sprejel.