Gore niso le Triglav in nekaj fotografij z instagrama

Slovenski gorski svet vsako poletje privablja več obiskovalcev in vsako leto njihovo število preseže prejšnje. Po vsej verjetnosti bo rekordna tudi letošnja poletna sezona v gorah, in to ne le po obisku, ampak tudi po številu nesreč, v katerih bodo posredovali gorski reševalci. Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) sta včeraj v Mozirski koči na Golteh skupaj opozorili na nevarnosti v gorah in vse planince povabili, naj namesto najbolj priljubljenih vršacev in planin raje obiščejo območja, ki so jih lani prizadele poplave.

Spet dobrodošli

Ne le, da je množice ljubiteljev gora treba razpršiti in razbremeniti ponekod že preveč obljudene Julijske Alpe, z obiskom gora na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini se izognemo gneči in tudi pomagamo domačinom, da bodo hitreje okrevali po vremenskih ujmah. »Slovenija se je v prvih tednih po ujmah odzvala izjemno in tudi leto pozneje ne smemo pozabiti na prebivalce teh krajev. Medtem ko smo lani od začetka avgusta naprej odsvetovali obisk v teh krajih, zdaj z veseljem pozivamo vse planince, da vsi skupaj simbolno podpremo njihov turizem, da podpremo domačine in se tako tudi izognemo poletni gneči. Ta območja so znova varna za obiskovanje, planinske poti so večinoma urejene in planinske koče odprtih vrat pričakujejo obiskovalce,« je dejal podpredsednik PZS Martin Šolar in dodal, da so novinarsko konferenco prav zato pripravili v Zgornji Savinjski dolini, prav tako bodo to soboto praznovali tradicionalni dan slovenskih planincev v Črni na Koroškem.

Gorski reševalci GRS Celje so prikazali, kako oskrbeti ponesrečenca. FOTO:  Tina Horvat

Vremenske aplikacije

»Gore niso le Triglav in nekaj najbolj fotogeničnih točk z instagrama in drugih družbenih omrežij. Imamo tudi druge izjemno lepe cilje, saj je Slovenija zelo hribovita dežela in zato vsepovsod nudi izjemna doživetja. Možnosti je res veliko, zato je razpršitev na več hribovitih območij praktično nujna. Ne le zaradi ponekod že neznosne gneče, tudi zaradi narave same, ki ne prenese več brez škode tako velikega obiska,«je še razložil Šolar.

Podpredsednik GRZS Klemen Belhar je opozoril na nevarnosti vedno bolj nepredvidljivega vremena. »Zadnja leta opažamo, da je vse več nesreč povezanih z vremenom. Vreme je v Sloveniji že v splošnem spremenljivo, v gorskem svetu pa še toliko bolj. Zagotovo velja, da bi bilo nesreč veliko manj, če bi vsi upoštevali vremenske dejavnike. Opažamo tudi, da mnogi uporabljajo nezanesljive telefonske aplikacije in celo, da v napovedih lovijo sonce. To pomeni, da pogledajo na več različnih napovedi in upoštevajo najlepšo. A to je lahko usodno. Najbolj zanesljiva je vremenska napoved Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), ki jo izdajo vsako jutro posebej za gorski svet, na voljo pa je tako v slovenščini kot v angleščini,« je dejal Belhar in svetoval vsem, ki hodijo v hribe, da se potem, ko preverijo vreme, odpravijo zgodaj zjutraj, saj so v popoldanskem poletnem času večkrat možne nevihte. Poleg tega naj planinci tudi med turo spremljajo vremensko napoved in radarsko sliko ter sproti prilagajajo svoje cilje, še posebej če je večja verjetnost neviht. Opozoril je še na možnost hude vročine, zato moramo poskrbeti za zadosten vnos (brezalkoholne) tekočine.

Predsednik GRZS Gregor Dolinar je glede nesreč in števila intervencij napovedal, da bo letošnja sezona verjetno res rekordna. »Zadnja leta je trend, da je vsako naslednje leto več obiska in več nesreč v gorah. Lani smo doživeli tudi ujme, zaradi katerih potem en mesec v gorah ni bilo veliko ljudi, predvsem ne tujcev, a verjetno se bodo letos vrnili oziroma prišli v še večjem številu. Gorski reševalci smo na to pripravljeni, skupaj s helikopterskimi ekipami Slovenske vojske in Policije smo vrhunsko usposobljeni, opozarjamo pa, da s helikopterji rešujemo v eni tretjini naših intervencij, v dveh pa klasično, z gorskimi reševalci na terenu. To lahko časovno dolgo traja, opažamo pa, da ponesrečenci kar pričakujejo, da jih bodo vse v petih minutah rešili s helikopterjem. To velikokrat zaradi neugodnih vremenskih razmer ni mogoče,« je še dejal Dolinar.

Matjaž Šerkezi je predstavil nujno gorniško opremo. FOTO: Tina Horvat

Reševalci Gorske reševalne službe (GRS) Celje so pripravili prikaz reševalne intervencije, strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, ki je sicer tudi gorski reševalec GRS Kamnik, pa je ob prikazu obvezne opreme vsakega planinca opozoril, da je v gorskem svetu vedno več intervencij posameznikov z različnimi bolezenskimi stanji, saj so ljudje aktivni v visoki starosti. »To je seveda dobrodošlo in pozitivno, ne smemo pa pozabiti, da se lahko kronične bolezni, kot so srčne težave, visok krvni tlak in sladkorna bolezen, zaradi posebnega gorskega okolja hitro zapletejo. Do medicinske pomoči je dolga pot in srčni zastoj se v takšnem primeru v večini konča s smrtjo. Zato imejte s sabo vedno zdravila, ki jih doma redno uporabljate, ne pretiravajte z dokazovanjem svojih moči, v gore se odpravite takrat, ko je vročinska obremenitev nizka in izberite cilj letom primerno.«

Opozorilne table

Generalni sekretar PZS Damjan Omerzu je povedal, da na PZS ocenjujejo, da bi se zelo veliko število nesreč dalo zmanjšati, če bi obiskovalci gora bolje poznali gore in bi vedeli, kako se pravilno hodi v hribe. Pri tem je poudaril, da se zelo veliko nesreč dogaja tujim turistom, ki slovenskih gora ne poznajo dobro in jih podcenjujejo. »Za nas je zdaj največji izziv, da tujce seznanimo vsaj s ključnimi preventivnimi napotki. Slovenske gore so relativno nizke, prepredene s planinskimi potmi, in to del obiskovalcev zavede, da jih podcenjujejo. V opredelitvi poti 'lahka planinska pot' zaznajo samo 'lahka', ne pa, da gre za planinsko pot, v naravnem okolju, ki je v kombinaciji z dolžino in potrebnim vzponom lahko za nekoga, ki tega ni vajen, velik zalogaj,« je dejal.

Omerzu je predstavil tudi nove opozorilne informativne table, ki jih bosta PZS in GRZS namestili na nekaterih najbolj problematičnih in najbolj obljudenih točkah, kjer obiskovalci pridejo v stik z zahtevnimi potmi, kot sta na primer Vršič in Komarča.