Gondol v slovenskih mestih še ne bo

Ljubljana – »Tramvaji v zraku« porabijo na potnika pol manj elektrike kot železnica, tudi gradnja infrastrukture je cenejša. Vendar so gondolske žičnice povsod še vedno bolj namenjene premagovanju višinskih razlik. Pri nas o takem javnem prevozu ne razmišljajo.

V nemškem Spieglu so med nove mobilnostne tehnične dosežke uvrstili novo sarajevsko žičnico in dodali, da se takšen način prevoza, ki je domovinsko pravico najprej dobil v Južni Ameriki, zdaj seli v Evropo. Gondolske žičnice porabijo pol manj elektrike od podzemne in mestne železnice in so tudi ob gradnji cenejše od železniških projektov, lahko razbremenijo gnečo na cestah in podobno, slabost je le, da ne smejo preseči hitrosti 25 kilometrov na uro, sicer preveč nihajo. Razlika med največjim sistemom žičnic na svetu v La Pazu in žičnico na Trebević v Sarajevu je kljub vsemu očitna. V bolivijskem glavnem mestu gondolski sistem povezuje primestne soseske, od marca letos ima 20 postaj na šestih progah, načrtujejo pa še pet novih prog. Skupaj bo sistem imel 39 postaj, proge pa bodo skupaj dolge 34 kilometrov in bodo po načrtu hrbtenica javnega prometa.



Žičnice v La Pazu premagujejo po 400 metrov višinske razlike, nova žičnica v Sarajevu pa slabih 600 metrov. V Sarajevu so novo vzpenjačo, kot ji raje rečejo, čakali 26 let. Pred toliko leti je vojska bosanskih Srbov popolnoma uničila staro vzpenjačo. Nova ima 33 kabin, dolga je 2175 metrov in lahko v eni uri z Bistrika prepelje na Trebević, kjer že stoji nov hotel in še več turističnih namestitev, 1200 ljudi. Tudi žičnica v Sarajevu prihrani veliko časa tistim, ki želijo na Trebević, bodisi z avtom bodisi peš, kar je bilo zaradi min tudi zelo nevarno. Mediji v BiH so objavili, da je projekt nove vzpenjače stal več kot deset milijonov evrov. Ena proga mestne železnice od Viča do Črnuč je bila, za primerjavo, ocenjena na več kot milijardo evrov.

Vlada ni dobila predloga

»Ministrstvo ni seznanjeno s tem, da bi katera od občin načrtovala gradnjo krožno kabinske žičnice za izvajanje javnega mestnega potniškega prometa. Če bi takšno pobudo prejeli, bi jo preučili,« na vprašanje, ali so glede na to, da žičnice porabijo manj energije, pomislili tudi na to možnost, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo (MZI).

Dovoljenje za obratovanje žičniške naprave izda minister, pristojen za infrastrukturo. Pred začetkom gradnje takšne naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, sprejet pa mora biti tudi prostorski akt, ki omogoča graditev. »Če gre za žičniško napravo, ki bi bila locirana na območju mestne občine, bi koncesijo podelila mestna občina, na drugih lokacijah pa je za podelitev koncesije pristojna država,« še pojasnjujejo na MZI.

Mesta imajo druge načrte

»Glede na geografsko lego, poselitveno strukturo, prometne obremenitve in mobilnostne težnje v Ljubljani o tramvajih v zraku ali zračnih gondolah kratkoročno ne razmišljamo. V Mestni občini Ljubljana spodbujamo trajnostno mobilnost na več načinov,« pa odgovarjajo na oddelkih za gospodarske dejavnosti in promet ter za urejanje prostora ljubljanske mestne uprave. Trajnostni mobilnosti so posvetili tudi spletno stran.

V Mariboru pa so v vprašanjih prepoznali »zanimivo informacijo o tramvajih v zraku«. »Menimo, da je to morda nekoliko bolj primerno za večja mesta, za potrebe Maribora oziroma prevoza potnikov zdaj zadostujejo mestni avtobusni promet in kolesarske steze, pa tudi izposoja koles,« so odgovorili z Mestne občine Maribor. Na dodatek, da že imajo gondolsko žičnico na Pohorje, pa so odgovorili, da je to res, vendar je to pač gondola, ki vozi na vrh Pohorja in se primarno uporablja za prevoz smučarjev, kolesarjev, rekreativnih športnikov in podobnih. »O tej gondoli še nismo razmišljali v smeri dopolnitve sistema javnega prevoza. Mogoče pa kdaj,« so dodali.