Vlada sprejela novo, »ideološko očiščeno« zunanjepolitično strategijo

Vlada Roberta Goloba, ki se je danes na redni sestala na Brdu pri Kranju, kjer poteka redni letni posvet slovenske diplomacije, je sprejela novo zunanjepolitično strategijo. Zaključno usklajevanje strategije je potekalo vse do seje vlade, potrjevanje strategije pa je bilo na dnevni red vladne seje uvrščeno naknadno. Po naših informacijah so se usklajeval še zadnje podrobnosti med kabinetom predsednika vlade in zunanjim ministrstvom, strategija pa je že bila pred tem medresorsko usklajena. Bolj kot za vsebinsko aktivnost je šlo prestižnostno prerivanje nekaterih vplivnih akterjev v slovenski zunanji politiki. 

Trdo delo v preteklem letu se je obrestovalo, mednarodni ugled Slovenije pa se je še okrepil, je pred sejo vlade v nagovoru slovenskim diplomatom na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob. Izpostavil je številne politične in zlasti gospodarske izzive, ki čakajo Slovenijo in svet. Napovedal je še, da bo vlada kmalu potrdila zunanjepolitično strategijo.

Pahor o predsedničinem nagovoru: Prazen DZ najslabše, kar se ji lahko zgodi

Golob se je v današnjem nagovoru slovenskim diplomatom na 28. posvetu diplomacije na Brdu pri Kranju zahvalil zunanjemu ministrstvu in diplomatski mreži za trdo delo. Vidno vlogo je po njegovih besedah odigralo predstavništvo pri ZN v New Yorku v časih, ko se svet sooča s številnimi izzivi.

Premier je v tem pogledu izpostavil menjavo oblasti v ZDA, ki bo močno vplivala na geopolitične razmere in trgovinske tokove po svetu. Kot skrb vzbujajoče je označil napovedi o uvedbi carin, vendar ni želel napovedovati, kakšne spremembe bi lahko prinesla nova vlada v Washingtonu pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.

»Na eni strani so obeti veliki, da zna ravno ta zamenjava administracije pripeljati [...] do zaustavitve spopadov. Nihče ne skriva teh pričakovanj, o teh tudi novi predsednik Trump sam govori. Prihodnji trije meseci bodo zagotovo pokazali, koliko je možnosti, da do česa takega pride, tako v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu. Ne želim napovedovati ničesar, pa vendar se zdi, da smo ravno sedaj bližje miru ali pa vsaj zaustavitvi spopadov, kot smo bili v preteklih šestih mesecih,« je dejal.

»Na drugi strani so precej bolj zaskrbljujoče napovedi o uvedbi carin, ne bom govoril o nobeni trgovinski vojni, ker je za to zagotovo prezgodaj, ampak napovedi carin tako do Evrope kot tudi do Kitajske, in Evropska unija bo morala redefinirati svojo pozicijo s tega vidika,« je dodal.

Golob se je v svojem nagovoru ob političnem dogajanju posvetil gospodarskim izzivom, ki čakajo Slovenijo, EU in svet. Dejal je, da se porajajo številna vprašanja, ki so v glavnem povzeta v poročilu nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, in Bruselj mora poiskati številne odgovore. Slovenija se z Draghijevimi priporočili strinja in jih že zasleduje v svoji politiki, je dodal.

Tanja Fajon je v otvoritvenem nagovoru na Brdu pri Kranju izpostavila številne izzive preteklega leta. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Moramo najti način, kako bomo bistveno povečali sredstva za inovacije, raziskave in razvoj na eni strani, predvsem pa poskrbeli, da bo ta denar prišel do pravih učinkov tudi z vidika konkretnih globalnih produktov, na drugi strani najti načine, kako sprostiti znatna finančna sredstva, ki so danes bodisi vezana v varčevalnih vlogah evropskega prebivalstva ali pa celo naložbah čez lužo na ameriških borzah«.

Kapitalska in finančna unija je po premierovih besedah eden največjih izzivov trenutnega mandata nove evropske komisije, pri čemer Sloveniji »ne kaže čisto najbolje, zato mora priti do pomembnega zasuka«.

Premier je omenil tudi novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki bo »v kratkem potrjena tudi na vladi«. Dejal je, da bo Slovenija zasledovala strategijo uravnotežene politike, ki predvideva popolno spoštovanje ustanovne listine Združenih narodov in postavljanje mednarodnega prava nad nacionalne interese.

Pohvalil je tudi novo evropsko komisarko za širitev Marto Kos. Menil je, da je »dobesedno rojena za to vlogo« in da bo znala upravičiti zaupanje, saj so v Bruslju »navdušeni nad njeno razgledanostjo, svetovljanskostjo in vrednotami, hkrati pa tudi neizmerno predanostjo temu, kar počne«.

»Ponosen sem na to, da bomo skupaj s komisijo, predvsem pa z našo komisarko, lahko [...] regijo Zahodnega Balkana, kjer je Slovenija ena od gonilnih članic EU v smeri širitve, približali Evropi [...] in s tem prispevali k stabilnosti in miru v tej regiji,« je še povedal premier.

Golob se bo sicer drevi v Bruslju udeležil srečanja voditeljev držav članic EU in šesterice držav Zahodnega Balkana, s katerimi bodo govorili o krepitvi partnerstva, tudi prek postopnega vključevanja regije v Unijo. V četrtek pa se bo nato udeležil zasedanja voditeljev držav članic EU, ki se bodo v Bruslju zbrali na prvem zasedanju v novem institucionalnem obdobju.

Nova zunanjepolitična strategija odslikava spremenjene razmere v svetu

Nova zunanjepolitična strategija, ki je tik pred sprejetjem, po besedah ministrice Tanje Fajon odslikava spremenjene geopolitične razmere. Gre za krovni dokument, konkretna vprašanja bodo obravnavali akcijski načrti. Strategija naj bi pripomogla tudi k enotnemu glasu v svetu, pri čemer Fajon meni, da je imel vrh politike že doslej skupne poglede.

Zunanja ministrica je izjavi ob robu posveta diplomacije na Brdu pri Kranju dejala, da so na ministrstvu dolgo pripravljali novo zunanjepolitično strategijo - trenutno veljavna je bila sprejeta leta 2021 —, proces pisanja in medresorskega usklajevanja pa je označila za zahtevnega. Tako kot pred tem premier Robert Golob je dejala, da usklajujejo še zadnje podrobnosti. Če bo vse usklajeno v kratkem, bi bila strategija lahko potrjena že na današnji seji vlade.

Po njenih besedah dokument na 15 straneh - obstoječi jih šteje 38 — odslikava predvsem spremenjene geostrateške razmere v svetu, izpostavlja potrebo po sklepanju novih partnerstev in naslavlja vse geopolitične izzive.

Pisati so jo po besedah Fajon začeli dobro leto nazaj z namenom, da obstoječo »očistijo različnih ideoloških poskusov v preteklosti« in med temi omenila omembe totalitarizmov in višegrajske skupine. »Naslavlja trenutne razmere v svetu in pa predvsem usmeritve, ko gre za spoštovanje mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava Združenih narodov, ustanovne listine,« je dejala.

Gre sicer za krovni dokument, na podlagi katerega bodo nato na letni ravni delali akcijske, izvedbene načrte, je napovedala in kot primer navedla odnos Slovenije do Rusije, Kitajske, ZDA ali Bližnjega vzhoda.

Upa sicer, da bodo krovne usmeritve trajale več let, hitreje pa se bodo spreminjali izvedbeni akti.

Samuel Žbogar na Brdu pri Kranju FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Zadeve se v svetu tako hitro spreminjajo, da bomo morali tudi te dokumente izjemno hitro spreminjati in tudi zavezo imamo, da bomo te pomembne odločitve sprejemali sproti skozi slovenski parlament in potem tudi z željo, da res zunanja politika nastopa z enim glasom v svetu,« je dejala.

Menila je sicer, da je vrh slovenske politike že doslej nastopal s skupnimi stališči. »Ko kadarkoli nastopamo ali jaz ali predsednica države ali predsednik vlade, mislim, da imamo zelo skupne poglede,« je dejala in izpostavila stališča do ruske agresije v Ukrajini, spoštovanja mednarodnega prava, humanitarnega prava in držo glede izraelske agresije v Gazi.

»Ko gledam glavne stebre, od predsednice države, predsednika vlade do nenazadnje pristojnih v parlamentu in zunanjega ministrstva, govorimo z enakim glasom,« je poudarila in dodala, da so nesoglasja glede nekaterih vabil - završalo je glede vabila kitajskemu predsedniku na obisk v Slovenijo - uspeli rešiti.