Predsednik vlade Robert Golob je v slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. »Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve,« je izpostavil. Obenem je vsem zaželel, da bi v novo leto vstopili s pozitivno energijo in obilo poguma.

Golob je spomnil, da danes obeležujejo dan, ko smo se skupaj odločili, da želimo živeti v svoji državi, kar pa se ni zgodilo čez noč. »Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti,« je dejal.

Prvi steber je po njegovih besedah vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki, drugega pa predstavljata naša kultura in slovenski jezik. »Tekom časa so nam vihre zgodovine odvzele demokratično družbo, nekje smo jo izgubili, nismo pa v tem času izgubili naše kulture in našega jezika,« je dejal. Izpostavil je, da sta bila ravno jezik in kultura tista, zaradi katerih je slovenski narod skozi zgodovino lahko obstal.

Ob tem je spomnil tudi na Karantanijo, kjer je ljudstvo po demokratični izvolitvi karantanskega kneza temu »primazalo« dve zaušnici, da ne bi nikoli pozabil, da je le prvi med enakimi. »Ta tradicija se kar dobro ohranja skozi tisočletja, ker vsaj na moji poziciji vsak dan dobim vsaj kakšno zaušnico, da ne bi pozabil, da sem le prvi med enakimi,« je pripomnil.

Dan, ko smo se Slovenci z veliko večino na plebiscitu izrekli za samostojno državo, pa je bil dan enotnosti, je dejal.

»To enotnost smo še nekako uspeli zadržati pri odločitvah o vključevanju v evro-atlantske zveze,« je dejal, kasneje pa je »mogoče začela stvar nekoliko pešati«. »Nekako se nam je dozdelo, da smo prišli do konca zgodovine, ampak zgodovina se nikoli ne konča in obdobjem obilja in blaginje vedno sledijo obdobja negotovosti in izzivov in tudi v Sloveniji je bilo tako,« je navedel.

Spomnil je na migracijsko krizo, ko smo začeli graditi ograje najprej na meji, nato še v glavah. Sledila je pandemija covida-19, ko smo začeli postavljati zidove in se ogradili od sodržavljanov, od prijateljev, od bližnjih, celo družin. Danes ograje podiramo in ne želimo več zidov v svojih glavah, je bilo sporočilo Goloba.

Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ki je celotno Evropo pahnila v veliko krizo, s čimer sta se tako vlada kot Evropa po njegovi oceni odločno soočili. Ob tem pa je delil svojo izkušnjo iz usklajevanja rešitev z drugimi voditelji EU. Do njih so prišli šele s spoznanjem, »da nobena država, ko poskuša izsiliti svoj lasten interes, pa je vseeno, ali je majhna ali je velika, ne more tega doseči, če to ne temelji na dveh načelih Evrope, na solidarnosti in enotnosti, solidarnosti med državami in enotnosti, da iščemo samo rešitve, o katerih se vsi strinjamo«.

»To je tista moč Evrope, to je tista moč enotnosti. Moč, ki smo jo mi izkazali, ko smo šli na glasovanje o samostojnosti,« je dejal. In enako, kot smo bili enotni pred 32 leti, bomo morali biti enotni pri tem, kako se bomo soočili in lotili vseh zadanih reform v prihodnjem letu, je še dejal Golob.

Naštel je reformo zdravstva, na način, da bomo ohranili javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsakomur in bo dejansko opravljal svojo nalogo. Enotni pa bomo morali biti tudi pri reformi šolstva, pravosodja, davčnega in pokojninskega sistema. »Samo če bomo enotni pri iskanju rešitev, bomo našli najboljše rešitve,« je poudaril, z namenom, »da zgradimo moderno Slovenijo, na katero bomo vsi ponosni, kjerkoli v svetu jo bomo predstavljali«.

Naš ugled in naša moč po Golobovih besedah temeljita na našem znanju in pogumu. »Če mi ne bomo premogli znanja ali pa poguma, nas nihče ne bo reševal pred globalnimi izzivi,« je dejal. Samozavest pa črpajo iz nacionalne vizije, ki jo je ubesedil akademik Josip Vidmar, ko je dejal, da želimo na teh tleh zgraditi nove Atene in nove Firence. »Atene kot simbol demokracije, Firence pa kot simbol kulture in razsvetljenstva,« je dejal Golob.