Golob: Danes začenjamo naslavljati razvojne projekte v zdravstvu

Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta (OI), je pozdravila obisk predsednika vlade Roberta Goloba in ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, saj je onkologija prepoznana kot izredno pomembna stroka. S tem obiskom je bilo po njenem pokazano, da se država zaveda visokega bremena raka in da je OI nacionalna, terciarna ustanova vseobsegajoče oskrbe bolnikov z rakom.

Veseli smo, da smo tudi v času epidemije lahko zagotavljali neprekinjeno oskrbo bolnikov, je izpostavila Oblakova. Predsednika vlade in ministra so seznanili s kadrovsko in prostorsko stisko, s katerima se soočajo. Predstavili so jima tudi ključna udejstvovanja OI, torej raziskovanje, izobraževanje, ter tri klinične sektorje (kirurgijo, radioterapijo in sektor internistične onkologije) in presejalne programe, ki jih vodijo.

Minister Bešič Loredan je spomnil, da je OI svetovno in evropsko priznana institucija. »Slovenija se zavezuje podpreti načrt zdravljenja epidemije raka, ki jo je naslovila evropska komisija, z moje strani je bila že pred tem obiskom dana obljuba o čimprejšnji izgradnji protonskega centra in s tem tudi širitev OI v najhitrejšem možnem času. Sredstva za to se bodo našla v načrtu za okrevanja in odpornost. Kar se tiče postavljanja mreže zdravljenja onkoloških bolnikov, pa se bomo takoj po novoletnih počitnicah sestali z vodstvom in udejanjili to, da bo zdravljenje omenjenih bolnikov lahko potekalo tudi regionalno,« je sklenil minister za zdravje.

Predsednik vlade Robert Golob med obiskom na Onkološkem inštitutu. FOTO: Črt Piksi

Predsednik vlade Robert Golob je uvodoma dejal, da se držijo koalicijskega programa, v katerem ima zdravje prioriteto. »Če smo se v prvih šestih mesecih ukvarjali z interventnimi ukrepi in izhodno covidno strategijo, je danes simbolično dan, ko začnemo naslavljati ne samo na OI, ampak v širšem pogledu razvojne projekte v zdravstvu. Danes je dan, ko bomo sprožili projekte, ki jih bomo izvajali ves mandat.« Protonski center in širjenje OI so taki projekti, ki do zdaj še niso bili uvrščeni nikamor, mi pa jih uvrščamo v svoje razvoje programe, je dodal Golob. Znotraj programa za okrevanje in odpornost je po njegovih besedah na voljo še kar nekaj obratnih sredstev. Denar je na razpolago, samo nismo ga znali ustrezno uporabiti. »S tem naslavljamo krize prihodnosti.«

Kirurg Erik Brecelj vidi obisk vlade kot podporo javnemu zdravstvu. Veseli se predvsem projekta protonskega centra, ki je drag, a bo dvignil OI na visoko raven. Bešič Loredan je pojasnil, da mora zdaj v zvezi s protonskim centrom Onkološki inštitut narediti načrt, znanstveni svet pa je idejo že potrdil: »Če bomo hitri in bomo našli sredstva, imamo lahko konec leta 2025 stavbo že postavljeno.« Projekt ne bo nastal v obliki javno-zasebnega partnerstva, ampak bo vse v lasti države oziroma OI.

V. d. direktorja ljubljanskega kliničnega centra Marko Jug je dejal, da so danes želeli pokazati, kako velik kompleks je UKC »in delujoč, kljub vsem težavam v zdravstvu«. UKC niso samo stene, ki so resda nekoliko stare, klinični center smo predvsem ljudje in vemo, da v kolikor bomo sočutni, vzdržni in močni, bomo ekipa, ki bomo vedno uspešno zagotavljali zdravljenje - tudi najbolj vrhunsko - vsem našim državljanom, je bil jasen Jug. »UKC je verjetno ključen steber slovenskega zdravstva in ali bo UKC obstal ali padel  bo pomenilo ali bo obstalo slovensko zdravstvo.«

Jug je dodal, da bodo naredili vse, kar lahko in pri tem vztrajali. Prepričan je, da če bodo vztrajno izvajali, kar lahko, bodo sčasoma prišli do tega, da bodo izvedli stvari, ki se zdaj zdijo nemogoče. »Tega ne bomo mogli sami, a zdaj dobro sodelujemo z ministrstvom in vlado.«

Minister za zdravje je pritrdil, da je UKC najpomembnejša zdravstvena in učna ustanova v državi in da se že leta sooča s težavami v poslovanju. Tudi stavba je stara in neprenovljena in Bešič Loredan vse to vidi kot zgodovinsko priložnost, da zadeve uredijo. »Tako kot pravim, da je možno naslovit reformo zdravstvenega sistema, tako pravim, da je možno tudi zelo hitro prenoviti glavno stavbo, narediti načrt razvoja kliničnega centra, da bo ta tudi regijsko ponovno prepoznan kot visoko strokoven in v katerem se bodo zdravili tudi pacienti iz drugih držav.«