Gluhi Slovenci imajo manj pravic kot narodne manjšine

Ljubljana – Po skoraj petih letih, ko je bil 14. november s sklepom vlade razglašen za dan slovenskega znakovnega jezika (SZJ), ta še vedno ni priznan kot samostojni, avtohtoni jezik v Sloveniji ter prvi oziroma materni jezik skupnosti gluhih. Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) bodo danes predsednika državnega zbora Dejana Židana seznanili s pobudo za umestitev SZJ v slovensko ustavo.



Na današnji dan pred šestnajstimi leti je bil po več desetletjih prizadevanj uveljavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe.

Brez izobraževanja v svojem jeziku

Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart opozarja na absurd, da v Sloveniji obstaja izobraževanje gluhih že 118 let, a se gluhi še vedno ne izobražujejo v svojem jeziku. Ob tem ko obstajajo ZUSZJ, dan znakovnega jezika, dan tolmačev, znakovni jezik je od lani vpisan tudi v nesnovno kulturno dediščino, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že dve leti stojita dva zelo pomembna akta – umestitev slovenskega znakovnega jezika v slovenski šolski prostor po vseh vertikalah in učni načrt za slovenski znakovni jezik kot izbirni predmet v osnovni šoli. Gluhi otroci imajo v rednem šolstvu do štiri ure tolmačenja na teden, če si izborijo, in tako ne morejo dovolj spremljati znakovnega jezika. Drugi problem pa je, da je država ustanovila tri šolske centre oziroma zavode za gluhe in naglušne – v Portorožu, Ljubljani in Mariboru, pa v portoroškem sploh ni več gluhih, v mariborskem so štirje, ljubljanski zavod pa ima od 170 vpisanih otrok samo še 20 gluhih, pravi Juhart.



Pri tem je že tri leta v evidenco raziskovalnih skupin Arrs vpisan Center za razvoj SZJ, ki deluje v okviru ZDGNS, in se je lani preimenoval v Inštitut za SZJ. Oblikovali so oddelke in delovne skupine za raziskovanje SZJ, standardiziranje kretenj, zapisovanje zgodovine, izdajanje priročnikov in slovarjev za učenje in poučevanje, izdajanje didaktičnih pripomočkov, pravljic in drugih besedil v SZJ ter izdajo spletnega slovarja SZJ, ki do danes vključuje več kot 16.000 glosov.

Predsednik ZDGNS Mladen Veršič poudarja, da bi s priznanjem znakovnega jezika rešili marsikateri problem v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih. Opozoril je, da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo evalvacijo državne skrbi za invalide, v kateri so ugotovili, da sta zaradi neustreznega izobraževalnega sistema za gluhe in nepriznavanja slovenskega znakovnega jezika izobrazba in socialno-ekonomski položaj gluhih med vsemi invalidi in neinvalidi najslabša. Brez jezika ni kulture in jezikovne identitete.



Medtem ko je na primer poskrbljeno za Rome, italijansko in madžarsko manjšino, pa za gluhe ni, ugotavljajo v ZDGNS. Naredili so analizo po Evropi in ugotovili, da sta Avstrija in Finska to uredili v ustavi. Zato predlagajo, da bi bilo podobno tudi v 65.a členu slovenske ustave zapisano, da je znakovni jezik uradni jezik gluhih državljanov in naj to področna zakonodaja ustrezno uredi. Tudi posebni poročevalec Združenih narodov (OZN) za manjšinska vprašanja dr. Fernand de Varennes je po obisku v Sloveniji priporočil, da bi bilo treba spremeniti ali sprejeti zakonodajo, da bi znakovni jezik postal uradni, kot se v zadnjih letih dogaja v številnih državah. Pa tudi da bi ga morali čim več uporabljati kot jezik poučevanja v šolah za gluhe.

Od vlade pričakujejo vlogo za spremembo ustave

Juhart meni, da gre za strokovno kompetenco, in ne politično odločitev, zato parlamentarci ne morejo biti proti temu. V ZDGNS pričakujejo, da jih bosta v prihodnjih dneh sprejela tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in predsednik vlade Marjan Šarec. Pričakujejo, da bo vlogo za spremembo ustave v državni zbor vložila vlada. Če se to ne bo zgodilo, so od nekaterih poslancev prejeli zagotovilo, da bo to storilo najmanj 20 poslancev, kar je minimalni zakonski pogoj.