Gasilci vstopijo prostovoljno, a red je skoraj vojaški

Ljubljana - Za več kot 300 poklicnih in prostovoljnih gasilcev je bila noč na petek dobesedno peklenska. Ne samo, da je bil požar večjih razsežnosti, sproščali so se tudi strupeni plini, kar je sicer značilno za vse požare, a ko gorijo nevarne snovi, morajo imeti gasilci poleg skrbi za svojo varnost v mislih tudi zdravje okoliških prebivalcev.

Velik del reševanja in gašenja v Sloveniji odnesejo prostovoljna gasilska društva, ki so neprofitne organizacije. Gasilci ob vsakem alarmu nesebično priskočijo na pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč. To niso le ljudje, ki ob koncih leta za simbolični znesek podarjajo koledarje in občasno prirejajo veselice, ampak so predvsem tisti, na katere se ob nesreči lahko vedno zanaša.

Požar, ki je zajel Fragmatov obrat pri Cerknici, ni edini v zadnjih letih, ki je zahteval še dodatno angažiranje gasilcev, takrat pa se tudi izkaže sposobnost organiziranja in vodenja, saj pri tako obsežnih in zahtevnih požar ni prostora za soliranje.

"Intervencija vedno steče na osnovi alarmnega načrta, ki ga pripravi poveljstvo občine ali poveljstvo gasilske zveze, podpiše pa župan. V centru za obveščanje na osnovi tega alarmnega načrta aktivirajo prve enote, pozneje zadeve prevzame vodja intervencije, od njega je odvisno, koliko dodatnih enot bo aktiviral. Glede na obseg intervencije se lahko vodja tudi zamenja. Kako, je definirano v zakonu o gasilstvu in pravilih gasilske službe. Intervencijo lahko vodi poklicni ali prostovoljni gasilec. Ob tako veliki intervenciji, kot je bila v četrtek, se ustanovi tudi štab, kjer ima vodja intervencije pomočnike za posamezna področja. Na omenjeni intervenciji sta bila navzoča moj namestnik in regijski poveljnik," nam je pojasnil Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.
 

Delodajalcem stimulacija, ne pa sankcije

Ko gre za zares, ni pomembno, kdo je poklicni, kdo prostovoljni gasilec, saj se morajo vsi držati hierarhičnih načel. Tako dobro izvedeno delo, kot ga ob vseh večjih nesrečah pokažejo (prostovoljni) gasilci, je lahko mogoče le ob strokovni usposobljenosti in ustrezni organizaciji. Petek je glede prostovoljstva dodal, da "na takšen način fantje in dekleta v gasilsko društvo res vstopijo, a gre v nadaljevanju za skoraj vojaški režim dela in je hierarhija poveljevanja popolnoma jasna".

Prostovoljni gasilci za strokovno usposabljanje in delo na terenu ne dobijo nobenega plačila. Edina boniteta, če temu lahko tako rečemo, je, da lahko za čas intervencije zapustijo delovno mesto. Tu pa se včasih zatakne. Sogovornik pravi, da je sicer primerov, ko delavca zaradi intervencije v službi čakajo težave, zelo malo. Zakon sicer določa, da »prostovoljnega gasilca zaradi udeležbe na intervenciji ali na usposabljanju delodajalec ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali ga kako drugače oškodovati«.

»Ocenjujem, da gre večkrat za kakšne osebne zamere med zaposlenim in delodajalcem, zato pride do težav. Včasih pa je delodajalce treba tudi razumeti, saj so poklici, kjer delovni proces zaradi odsotnosti zaposlenega gasilca lahko trpi. Namesto, da bi zakonodaja dovoljevala, da bi imel delodajalec kakšne ugodnosti, če ima zaposlene prostovoljne gasilce, mu preti kazen,« pravi Petek.