Celje –
Franci Vindišar se je edini prijavil na razpis za strokovnega direktorja tretje največje bolnišnice v državi - Splošne bolnišnice Celje (SBC). To bo že njegov tretji mandat, v katerem ima velike cilje, o nekaterih bodo najverjetneje na svetu zavoda še veliko govorili.
Ključni poudarek Vindišarjevega programa je bil, da se mora SBC »naprej razvijati, rasti, zagotavljati celovito zdravstveno oskrbo na ustrezen, kvaliteten način in z ustrezno dostopnostjo«. Med drugim se je zavzel tudi za odprtje oddelka za paliativo, da bi koronarografije do konca leta 2022 izvajali 24 ur na dan, napovedal je tudi več dela na tržnem programu.
Mandat do oktobra 2023
Strokovni svet je Francija Vindišarja za strokovnega direktorja potrdil soglasno. V svetu zavoda je za njegovo imenovanje glasovalo sedem članov, dva člana sveta zavoda sta bila proti.
V predstavitvi svojega programa je bil mestoma precej oster. Dejal je, da se je pripadnost zaposlenih bolnišnici zmanjšala in da je naloga vseh vodilnih, da se ta slika spremeni. Poudaril je, da je velika težava še vedno manj zaposlovanja specialistov v primerjavi z drugimi kadri, po njegovem usmeritev, s katero dosegajo večje število zaposlenih na račun zaposlovanja specializantov, ni prava.
Predlagane organizacijske spremembe
Opozoril je, da komisija za kakovost ne deluje in predlaga novo organizacijo dela, da bi omenjena komisija delovala pod njegovim vodstvom. V organizaciji dela predlaga še druge spremembe. Mandat predstojnikov bi vezal na mandat strokovnega direktorja, vso zdravstveno dejavnost, torej tudi zdravstveno nego, ki ima zdaj svojo pomočnico direktorice, bi rad dobil neposredno pod svoje vodstvo.
Sanacijska uprava celjske bolnišnice (z leve) direktorica Margareta Guček Zakošek, strokovni direktor Franci Vindišar, pomočnica direktorice za zdravstveno nego Hilda Maze in pomočnica direktorice za pravne zadeve Damjana Medved Arbeiter. Vindišar je v sv
Vindišar glede tega pričakuje nasprotovanja, pravi da je ideja, ki ni njegova, ampak se o tem že dalj časa govori, včasih je tako ponekod že bilo urejeno, zgolj organizacijske narave: »Ne govorimo o strokovnosti. Trdno sem prepričan, da zdravstvena nega na Slovenskem dela dobro, ampak organizacija na bolnišničnem nivoju bi lahko bila precej bolj učinkovita s takim načinom. Ne govorimo o strokovnem nadzoru, ampak o organizaciji.«
Članica sveta zavoda
Barbara Tiselj je ob tem opozorila, da bi bilo treba morebitne tovrstne spremembe preveriti tudi na ministrstvu: »Če bi to naredili, bi bil to velik korak nazaj. Tudi zakonodaja določa, da je pomočnica direktorice za zdravstveno nego v sanacijski upravi.«
Največja težava celjske bolnišnice je prostorska stiska. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Nujen prostor
Trenutno je v celjski bolnišnici najhujši problem prostorska stiska, največja težava je na internističnem oddelku, kjer so pacienti nemalokrat kar na hodniku.
Tu se vendarle obetajo premiki, saj je minister za zdravje že podpisal odločitev o izvajalcu bolnišnične novogradnje, ki je prav včeraj postala pravnomočna. Kot je dejala direktorica SBC
Margareta Guček Zakošek, so pogodbo z ministrstvom uskladili v 98 odstotkih: »Smo v zadnji fazi usklajevanja, zato pričakujemo, da bo minister to podpisal, predvidevam, da tu v Celju, potem se lahko začne graditi.«
Vrednost tega dela investicije je dobrih 22 milijonov evrov, skupno bo bolnišnična novogradnja stala več kot sto milijonov evrov.
Komentarji