Finančni učinek potrjenih vladnih izhodišč neznan

Ministri so danes na dopisni seji potrdili izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja, ki jih je danes objavila vlada, pod njimi pa je podpisan minister za javno upravo Rudi Medved.

»Vlada je s sprejemom izhodišč zavezala pogajalsko skupino k upoštevanju makroekonomskega in fiskalnega javnofinančnega okvirja in jo zavezala k uresničenju nekaterih sindikalnih zahtev, ki bodo omogočile dialog o spremembi zakonom o plačah v javnem sektorju in javnih uslužbencih,« je napovedal pristojni minister.



Sindikati so že takoj ob nastopu nove vlade odmrznili stavkovne aktivnosti, vse odtlej pa čakajo, da z vladno stranjo sedejo za pogajalsko mizo.



Pri pripravi izhodišč je ta upoštevala, kar so se dogovorili z njeno predhodnico, saj med drugim predlaga povišanje uvrstitev delovnih mest in odpravo določenih anomalij, ki pa ne bodo porušila obstoječih notranjih razmerij med primerljivimi delovnimi mesti. Prav tako nameravajo izničiti zaostanek rasti plač pri določenih dejavnostih, pri čemer imajo v mislih vzgojo in izobraževanje.

Po sporazumu še nad anomalije

Koliko denarja so v to pripravljeni vložiti, ni znano, vendar se bo moral znesek gibati znotraj fiskalnega pravila, so zapisali na vladi. Vlada Mira Cerarja je sindikalni strani pred premierovim odstopom ponudila 306 milijonov evrov – vse zahteve naj bi takrat znašale 991 milijonov – vendar bi jih sprostili postopoma, v treh letih.

»Če bi vam izdal finančni okvir, pogajanja ne bi bila potrebna. Vlada je, upoštevajoč fiskalno pravilo, postavila svoja izhodišča in prepričan sem, da jih bodo sindikati razumeli,« je dejal. Cilj obeh strani je po njegovih besedah čimprejšni podpis stavkovnega sporazuma, v kar ne dvomi. Potem se namerava posvetiti problemom, ki so bila zadnja leta zaradi nenehnih stavk in pogajanj na stranskem tiru, denimo anomalije v plačnem sistemu.

Poleg splošnega povišanja plač, z izjemo funkcionarjev, direktorjev in zdravnikov, ki so povišice že prejeli, vlada predvideva še nadaljnji zamik pri izplačevanju delovne uspešnosti v leto 2019 ter zamik napredovanj do prvega decembra prihodnje leto. S tem bi državni blagajni prihranili 230 milijonov evrov.

Iskanje razlik med policisti in drugimi uniformiranci

Ker policijski sindikati vztrajajo pri svoji stavkovni zahtevi, da bi morala njihova delovna mesta in nazive ovrednotiti višje od drugih primerljivih poklicnih skupin oziroma pooblaščenih uradnih oseb, med katere sodijo pazniki, cariniki in vojaki, bo vlada prosila za neodvisno analizo primerljivosti delovnih mest. Potem bo ugotovila, ali med skupinami obstajajo utemeljeni razlogi za različno vrednotenje njihovega dela.

Pogajanja med vlado in sindikati se bodo pričela pojutrišnjem ob 13. uri.