Fenomenalna politična enotnost o JEK 2, ki bi državo lahko spravil v bankrot

Politična enotnost v Sloveniji je bila v preteklih desetletjih redka. Vprašanje o izgradnji druge jedrske elektrarne v Krškem pa je prineslo presenetljivo soglasje med političnimi strankami. Prvotna odločitev za posvetovalni referendum je bila, kljub raznolikim političnim interesom, sprejeta z minimalnim nasprotovanjem, kar je bilo v slovenski politiki skoraj brez primere, pravita Delova kolumnista Ali Žerdin in Janez Markeš v novi epizodi podkasta Od srede do srede. Nato je sledil preobrat. Referenduma ne bo. Politika je bila  tudi o tem enotna.

Zdaj so vsi poslanci zadovoljni, da referenduma o Jek 2 ne bo

»Ne gre za enotnost. Gre za to, da skačejo z ladje, za katero se bojijo, da bi se potopila. Enotnost je bila takrat, ko so predlagali referendum, vendar niso predlagali referenduma, ampak projekt, ki bi ljudi peljal žejne čez vodo. Osnova revolta oziroma nasprotovanja, ki se je med ljudmi pojavilo, je natanko to,« pravi Janez Markeš. Po njegovem mnenju je odločitev o jedrski energiji pragmatična.

»Naravo je treba spoštovati, medtem ko so oblike jedrske energije poznane in pod določenimi varovalkami tudi zelo varne. Ni razloga, da se o tem ne bi pogovarjali ter iz tega bazena črpali prihodnje alternative,« pravi.

A kot dodaja, ne gre za to, ali smo za jedrsko energijo ali proti njej. »Obljuba, da bo ta projekt transparenten, predstavljen ljudem z vsemi izračuni in posledicami, se ni uresničila. Najemali so PR agencije in podobne storitve, da bi ljudem oprali možgane z vprašanjem: 'Ali ste za jedrsko energijo?' Kakšno vprašanje je to? Saj vsi vemo, da to ni vprašanje, ampak je vprašanje, ali ste za JEK 2 ali ne, in ali ste za JEK 2 z bianko menico. Torej ne glede na to, kakšni bodo stroški. Ne moremo izključiti nevarnosti, da bi v takem primeru država šla v bankrot.«