Fakin se je odločil: pokop Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni

Za delovanje NIOSB je bilo do zdaj namenjenega 1,6 milijona evrov, potrošenega pa okoli 230 tisoč evrov. V. d. direktorja inštituta Brane Dobnikar bo po besedah ministra za zdravje ostal na položaju še nekaj mesecev oziroma toliko časa, da se inštitut ukine. Program zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami (PSN) bo po novem organiziran znotraj kliničnega centra kot posebna organizacijska enota. V Kliničnem centru so pod strokovnim vodstvom Marije Pfeifer že imeli center za obravnavo bolnikov s PSN (ustanovili so ga maja 2017), a je nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc vztrajala pri ustanovitvi inštituta (ustanovijo ga decembra 2017). Z današnjo odločitvijo Fakina se je potrdilo, da je bil NIOSB zgrešen projekt in da bi privarčevali za delovanje dveh družinskih ambulant denarja, če se v strokovne odločitve ne bi mešala politika. Prav o mešanju politike in stroke je danes tekla beseda v državnem svetu. Posvet o vplivu politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji, je pripravila KPK v okviru tedna boja proti korupciji, na njem pa so med drugimi sodelovali tudi Pfeiferjeva, minister za zdravje Samo Fakin, direktor SB Izola Radivoj Nardin, bivši predsednik sveta UKC Ljubljana Tomaž Glažar.



Kakorkoli, z ukinitvijo NIOSB se vračamo v zgodovino. V ljubljanskem kliničnem centru sicer zagotavljajo, da bo ta zdaj popolnoma drugačne od tiste, ki smo jo poznali. Po besedah generalnega direktorja UKC Aleša Šabedra bodo že prihodnji teden svetu zavoda predlagali ustanovitev nove samostojne organizacijske enote znotraj UKC za zdravljenje otrok s srčnimi boleznimi, ki bo povezala otroško kardiologijo, kardiokirurgijo in intenzivno enoto. »Verjamem, da smo postavili stabilen program, ki ga lahko nadgradimo v dobro delujoč program. Zdaj deluje še z najetimi strokovnjaki iz sosednjih držav, a verjamemo, da se mu bodo pridružili tudi mlajši strokovnjaki. Tudi odnosi v programu so boljši, stabilni,« je dejal.

Povezovanje s Hrvati

Fakin je opozoril, da bo Slovenija še naprej odvisna od tujih strokovnjakov, saj je obravnava 100 otrok letno premalo za zagotavljanje kakovostne obravnave otrok s srčnimi boleznimi, kar je kritično s stališča organiziranosti. Zato tudi iščejo možnost za vzpostavitev centra za obravnavo otrok s srčnimi boleznimi na ravni regije. Včeraj so obiskali Hrvaško, kjer so se z njihovim ministrom za zdravje in vodstvi kliničnih centrov dogovorili, da se takoj po novoletnih počitnicah pogovorijo. »Oni imajo 200 otrok, mi 100. Če priključimo še BiH, lahko naredimo tak center in usposobimo ekipo, kot jih imajo v svetu, kar se tiče mase,« je pojasnil Fakin.

Zaradi njegovih preteklih izjav, iz katerih je bilo razbrati, da se nagiba k temu, da bo ljubljanski univerzitetni klinični center pri urejanju razmer dobil možnost popravnega izpita, sta v minulih dneh odstopila predsednik sveta NIOSB Igor Gregorič in član sveta Andrej Robida.

Popoldan se bo Gregorič, torakalni kirurg iz ZDA sestal s kordinacijo zdravniških organizacij in jim predstavil svoje videnje dogodkov, minister Fakin pa bo s starši otrok s prirojeno srčno napako obiskal predsednika vlade in ga seznanil z ustanavljanjem novega centra. Starše pa so tudi v kliničnem centru povabili, da jih seznanijo z novim programom, jim pokažejo prostore in odgovorijo na vprašanja.

Otroke v Ljubljani bo glede na zahtevnost operacije operiral slovenski kirurg pod nadzorom čeških kirurgov iz praške bolnišnice Motol. Sodelovanje s Prago je po besedah strokovne direktorice Jadranke Buturović Ponikvar izjemno dobro in se bo nadaljevalo. Glede povezovanja z Zagrebom se ji zdi dobro, da lahko v Ljubljano interventni kardiolog ali drugi specialist s Hrvaške pride v uri in pol.

Slovenskemu kirurgu Mihi Weissu, ki je s svojo vrnitvijo v program zagotovil 24-urno prisotnost kirurga v Ljubljani, se priključuje tudi mlajša zdravnica. V intenzivni enoti so v prejšnjih dneh dobili novo specialistko, ekipa intenzivne enote se po navedbah Buturović Ponikvarjeve izpopolnjuje: »Najeti zdravniki iz hrvaške intenzivne enote pomagajo pri pokrivanju dežurstev, pričakujemo, da bo tega v prihodnosti z izobraževanjem naših lastnih kadrov manj. Za službo oddelka za otroško kardiologijo skrbi strokovni direktor pediatrične klinike Janez Jazbec, ki je pripeljal precej dobrih strokovnjakov iz bližnje regije in bo na tem deloval tudi naprej.«