Neomejen dostop | že od 9,99€
Na inštitutu Mediana so ob svetovnem dnevu prebivalstva z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN izvedli raziskavo o tem, kako ljudje gledajo na staranje. Kot ugotabljajo, se dojemanje tega razlikuje od posameznika do posameznika, pa tudi, da se danes prej kot v preteklosti nehamo počutiti mlade in se začnemo počutiti stare. Vendar pa to po mnenju prebivalcev v Evropi vseeno nastopi pozneje kot drugod po svetu.
Metodologija raziskave
Mediana in WIN sta raziskavo izvedla med decembrom 2023 in januarjem 2024 v 39 državah sveta. Kot so poudarili, gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. V njej je skupno sodelovalo 33.866 ljudi, svetovno povprečje pa so izračunali na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer so izvedli anketiranje. Inštitut Mediana je raziskavo v Sloveniji izvedel med 23. in 27. januarjem letos s spletnim panelom na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Glede na svetovno povprečje se ljudje začnejo počutiti stare pri 54 letih, kar je leto manj kot pred šestimi leti. »V skupini od 18 do 24 let se je, na primer, meja znižala za tri leta in zdaj znaša 45 let, enako znižanje opažamo v skupini od 25 do 34 let (47 let) in v skupini od 35 do 44 let (51 let). Prihaja pa do razlik glede na zaposlitveni status – upokojeni in invalidi menijo, da so ljudje stari pri 67 letih, zaposleni in gospodinje pri 53, nezaposleni pri 52, študentje pa pri 47 letih,« so v izsledkih raziskave zapisali pri Mediani.
Poleg starosti se dojemanje nastopa starosti razlikuje tudi glede na stopnjo izobrazbe. Tisti, ki šolanja niso dokončali, se stare počutijo prej, in sicer 51 letih, kar je za osem let prej kot leta 2018. »Tisti, ki imajo dokončano visoko šolo, so tako v 2018 kot danes mnenja, da se ljudje počutijo stare pri 54 letih, za ostale ravni izobrazbe pa se je meja, kdaj se začne nekdo počutiti star, znižala (za eno ali dve leti) in je zdaj pri 54. oz. 55. letu starosti.«
Ljudje v Evropi se glede na rezultate raziskave začnejo počutiti stare pri 59 letih, kar je šest let pozneje kot v Amerikah, osem let pozneje kot v Afriki ter najpozneje med vsemi celinami. Znatno se je mnenje o meji starosti znižalo na območjih Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer je padla za kar sedem let (na 52). Slovenci smo pri tem nekje med svetovnim in evropskim povprečjem, saj se stare počutimo pri sedeminpetdesetih. Podobno velja za še dve državi iz naše skupne nekdanje: Hrvati delijo mnenje Slovencev, Srbi pa se stare počutijo pri petinpetdesetih.
Občutek mladosti medtem v svetu v povprečju preneha pri 42 letih, kar je dve leti prej kot je obveljalo leta 2018 ter 12 let prej, kot glede na raziskavo v svetu dojemamo začetek občutka starosti.
Podobno kot pri tem je percepcija ljudi drugačna glede na njihov zaposlitveni status. »Upokojeni in invalidi konec mladosti doživljajo pri 52 letu, tisti z najvišjo stopnjo izobrazbe (več kot visoka šola) pri 43 letih, študentje pa pri 34. letu,« navaja raziskava. Po mnenju vseh ostalih skupin se mladost konča med 42. in 40. letom starosti, pri vseh pa se prag, kar se tega tiče, znižuje – razen pri gospodinjah, pri katerih ostaja enak.
44 let
je starost, pri kateri imamo Slovenci občutek, da je mladosti konec
Glede na kraj bivanja pa se mladost najhitreje zaključi v Amerikah, in sicer pri štiridesetih letih, kar je šest let manj kot poprej.» V Evropi velja, da se v povprečju mladost konča pri 43 letih, kar je tri leta prej kot v letu 2018. V Afriki se je, nasprotno, občutek mladosti podaljšal za tri leta in se tako izenačil z evropskim pragom. Blizu tej meji se gibamo tudi Slovenci – občutku mladosti pomahamo v slovo s 44 leti, enako velja na Hrvaškem, medtem ko v Srbiji v mladostnih vibracijah uživajo še eno leto dlje,« so v povzetku rezultatov raziskave še sklenili pri Mediani.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji