Odlične predstave slovenskih odbojkarjev na aktualnem evropskem prvenstvu so zbudile občutke evforičnosti in ponudile priložnost, da ponovno aktiviramo repertoar
ekspresivnega besedja in damo v branje, kako je Slovenijo ob
spektaklih v Stožicah zajela
odbojkarska evforija, kako so zaradi
veličastnih zmag reprezentanca in vodstvo
sijali od navdušenja, saj
so bili apetiti že pred EP seveda
visoki – sam
vrh.
Vrh intenzivnosti v čustvenem doživljanju česa pozitivnega, zlasti veselja, predstavlja tudi beseda evforija. Če je v času nastanka slovarskega sestavka v SSKJ zanjo očitno prevladoval medicinski pomen (in sicer 'bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje'), se je do danes pomen posplošil; evforija se je iz bolnišnic preselila na splošno populacijo. Pomenljivo, kajne?
Pretres rabe besede v korpusu pokaže, da nas ti intenzivno pozitivni občutki navdajajo najpogosteje, ko smo v vlogi navijačev, navijačic ali potrošnikov, potrošnic, med najbolj pogostimi zvezami so namreč nogometna, košarkarska, hokejska, smučarska in nakupovalna evforija. Zlasti se je evforično in celo
afektirano (besedno) izražanje posledično (ali vzročno?) seveda razbohotilo v zabavnih in prodajnih medijskih žanrih, zato se sprašujem, kaj bo (še lahko) pritegnilo našo pozornost, ko bo ta evforija mimo.
-------------------------------------------------------------------
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: mag. Duša Race
Komentarji