Epidemija precej oklestila urbani kriminal

Novi koronavirus je gotovo močno zarezal v življenje večine ljudi na modrem planetu, predvsem zaradi ustavitev javnega življenja in omejitev gibanja ter s tem povezanih posledic. Za upoštevanje epidemioloških ukrepov tako doma kot na tujem so skrbeli policisti, ki pa običajnega dela seveda niso obesili na klin. A virus je močno vplival na njihovo običajno delo.

Kakšen je bil vpliv virusa na kazniva dejanja, so tudi s pomočjo Fakultete za varnostne vede (FVV) Univerze v Mariboru pred dnevi objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Human Behaviour. »V mednarodno raziskavo je bilo vključenih 27 urbanih mest v 23 državah – v Evropi, Aziji in Ameriki. Med njimi je tudi Ljubljana. To je res uspeh,« zadovoljstva ne skriva Gorazd Meško, kriminolog in redni profesor na FVV.

Pojasnil je, da so se v raziskavi osredotočili na najpogostejša kazniva dejanja, ki so v analiziranih državah primerljiva v zakonodajah in policijskih statistikah. Gre za premoženjska in nasilna kazniva dejanja. V bazo so vključena tudi kazniva dejanja in prekrški, povezani z družinskim nasiljem, vendar se bodo tega lotili ločeno, s posebno analizo. Nekatere študije so namreč pokazale, da se je v času epidemije kriminal, povezan z nasiljem, iz javnega prostora preselil v zasebnega.

Ponekod skoraj polovičen upad

Tako mediji kot policije po svetu so se ukvarjali z vprašanjem, ali ustavitev javnega življenja in omejitev gibanja v času razglašene (prve) epidemije vpliva tudi na kriminaliteto. Splošne ugotovitve so temu pritrjevale, zdaj pa je to dokazano še z edino resno znanstveno mednarodno analizo. Ta je razkrila, kako se je število rutinskih in priložnostnih kaznivih dejanj v 27 mestih v Evropi, Aziji in Ameriki med epidemijo zmanjšalo za več kot tretjino, a ko so omejitve začenjale popuščati oziroma so jih odpravili, se je povečeval tudi kriminal in ponekod vrnil na običajno raven.

Povprečno je bilo ropov manj za 46 odstotkov, tatvin vozil za 39 odstotkov, fizičnih napadov pa za 35 odstotkov. Vlomov je bilo povprečno manj za 28 odstotkov, medtem ko se je število tatvin v trgovinah in uličnih tatvin v proučevanih mestih povprečno zmanjšalo za 47 odstotkov. Da se je stopnja kriminala od mesta do mesta razlikovala, je treba pripisati tudi različnim ukrepom, saj so ponekod omejitev gibanja vzeli zelo resno.

Prilagoditev organiziranega kriminala

»Bila so območja, kjer v resnici nisi smel niti iz stanovanja ali hiše, saj so te policisti takoj oglobili. Državljani so se počutili kot v zaporu. Študija je jasno pokazala, da tam, kjer so bile med mesti primerljive omejitve gibanja, se je v podobnem deležu zmanjšalo tudi število priložnostnih premoženjskih kaznivih dejanj,« pojasni sogovornik in dodaja, da je zmanjšanje nekaterih kaznivih dejanj pričakovano, a vse le ni tako enoznačno.

»Vlomov v stanovanjske objekte je bilo zaradi navzočnosti lastnikov manj, a po drugi strani so samevali poslovni objekti, pisarne, kjer je bilo ponekod zaznati povečanje števila vlomov. Enako velja za konce tedna oziroma počitniške hiše ter druge pomožne prostore stanovanjskih objektov, ki so med epidemijo bolj samevali, to so, denimo, kleti in garažni boksi.«

Če so se »običajni« kriminalci zaradi spremenjenih razmer morali umakniti od svojih nezakonitih dejavnosti, je bila pandemija velika priložnost za organizirani kriminal. »Tu se vidi, kako je ta prilagodljiv, in nekateri so krizo uspešno izkoristili. Hitro so spoznali, da je to izjemna priložnost, in organizirani kriminal se je vladam po svetu najprej prikazal kot nekaj pozitivnega, saj so vsi iskali le rešitve, kako državljanom najhitreje pomagati in nabaviti zaščitno opremo. Pri tem pa zaradi izrednih razmer zanemarili varnost. Tu pa se je po svojih kanalih marsikje uspešno vključil organizirani kriminal,« pojasnjuje Meško.

Pojav lažnih spletnih strani

Tudi v Sloveniji so zaznali sume koruptivnih dejanj pri nabavi zaščitne opreme, predvsem zaščitnih mask in razkužil, ter sodobne medicinske opreme za zdravljenje bolnikov s covidom-19, pozneje pa tudi hitrih testov. »Vendar je bil to izziv za vse države, Slovenija ni bila izjema,« pravi sogovornik in dodaja, da gospodarske kriminalitete raziskava ni zajela.

Pandemija je močno pospešila tudi kibernetski kriminal. Pojavilo se je povečano število spletnih strani s sumljivo nizkimi a, s tem poceni izdelkov, ki so na limanice speljale veliko ljudi. Uporaba svetovnega spleta se je zaradi dela od doma povečala, prav tako tudi krog potencialnih žrtev, kjer so storilci želeli pridobiti občutljive podatke.

Temni internet (darknet) je dobil nov zagon pri ponujanju nelegalnih izdelkov, kot so, denimo, droge in orožje. Porast preprodaje drog na temnem spletu je zaznala tudi slovenska policija. Gorazd Meško sklene, da je imela prva epidemija nekatere specifike in značilnosti, ki so edinstvene in neponovljive, zato je podobno analizo smiselno narediti tudi za preostale vale epidemije oziroma omejitev gibanja, saj so tudi tu določene značilnosti, ki pa se jih za zdaj še niso lotili.

To so predvsem vpliv covida-19 in s tem povezanih (vladnih) ukrepov na kakovost in učinkovitost policijske dejavnosti, pojav nasilnih kaznivih dejanj v družinskem krogu, prilagajanje organizirane kriminalitete, goljufije, povezane tudi s spletnim kriminalom in ne nazadnje obvladovanje dezinformacij o covidu-19. Prav poplava neresničnih informacij zelo vpliva na družbo.