Neomejen dostop | že od 9,99€
Z vladnega urada za komuniciranje (UKOM) so po dnevih razburjenj, kje vse je mogoče na RTV Slovenija pričakovati reze, sporočili, da bo vlada po srečanju s člani uprave in proučitvi stanja za letošnje in prihodnje leto zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti in s tem povečala financiranje države. Za koliko sredstev gre, še ne razkrivajo. Neuradno pa se omenja znesek petih milijonov evrov za letos in desetih milijonov evrov za prihodnje leto.
V dokumentu, ki ga je uprava poslala vladi, je razvidno, da naj bi letos RTV Slovenija po pogodbi z uradom za narodnosti dobila 2,1 milijona evrov, celotni odhodki programa manjšin pa so za letos načrtovani v vrednosti 11,6 milijona evrov, kar pomeni le 18-odstotno pokritost odhodkov.
Ker pa zakon o RTV Slovenija določa, da se iz državnega proračuna financira del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz prispevka, so prejšnji mesec predsednik uprave Zvezdan Martić in člani uprave Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer izrazili pričakovanje, da vlada ob slabem finančnem stanju RTV Slovenija začne poravnavati obveznosti iz tega dela.
Ker gre za enkratni znesek, se postavlja vprašanje, kaj bo s financiranjem v prihodnje, na kar so opozorili tudi na vladi z besedami, da dolgoletne krize RTV Slovenija ne bo mogoče odpraviti le s posameznimi interventnimi ukrepi. »Vlada zato pričakuje, da se bo reševanja zatečenega stanja aktivno lotilo tudi vodstvo zavoda in našlo ustrezen način, ki bo omogočil delovanje RTV Slovenija kot sodobnega medijskega servisa,« so sporočili.
Sami so do zdaj – kot že pretekle vlade – zavračali možnost zvišanja RTV-prispevka, ki je neusklajen že od leta 2012. Prav njegovo uskladitev na RTV Slovenija vidijo kot edino možnost za stabilno financiranje zavoda, zato so – tudi kot opozorilo – že preigravali scenarije možnih rezov.
10,5 milijona evrov izgube naj bi imela letos RTV Slovenija.
Na zahtevo sveta zavoda je uprava že pripravila izračune učinka ukinitve glasbene produkcije, založbe, mediateke, informativnega programa drugega program TV Slovenija, radijskega uredništva za tujo javnost, pa regionalnih centrov Maribor in Koper ter z njimi razburila javnost in zaposlene.
Iz dokumenta uprave je razvidno, da bi ukinitev vseh omenjenih enot, pri čemer so upoštevali tudi ukinitev polovične tehnične produkcije v Kopru in Mariboru, pomenila prihranek v višini 16,1 milijona evrov na leto. A ob upoštevanju obračuna odpravnin po kolektivni pogodbi bi ukinjanje omenjenih enot RTV Slovenija vsaj v prvem letu pravzaprav prineslo izgubo v višini 0,6 milijona evrov.
Če pa bi vsem zaposlenim znižali plače za en plačni razred, bi lahko prihranili 1,4 milijona evrov na leto, v primeru dveh pa 2,9 milijona.
Odločitev, ali in kakšni rezi bodo doleteli RTV Slovenija prihodnje leto, bo predvidoma znana sredi prihodnjega meseca, ko bosta pred svetom zavoda ključna dokumenta – programsko-produkcijski in finančni načrt – in ko bo znano, kakšna bo finančna injekcija države.
Proti centralizaciji javnega servisa
»Ne glede na to, da gre samo za ovrednotenje stroškov, nas sklep programskega sveta RTV Slovenija, ki omenja morebitno ukinitev regionalnih centrov, skrbi,« je dejal David Runco, vršilec dolžnosti vodje regionalnega centra RTV centra Koper – Capodistria. Pravi, da so bile podobne pobude že v preteklosti, a še nikoli niso bile zapisane v taki obliki. »Pomembno se nam zdi, da se nas obravnava kot celoto in z vidika našega poslanstva. Smo na stičišču treh držav; poleg čezmejnih vsebin pokrivamo slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Sloveniji. Omejevanje ali celo ukinitev našega programa bi pomenila odločitev v smer centralizacije poročanja javne RTV, kar gotovo ne bi bilo dobro,« nadaljuje. Pravi, da so v regionalnem centru že izvedli močno racionalizacijo in optimizacijo poslovanja, tako pri tehnični podpori, ki si jo delita italijanski in slovenski program, kot pri radijskem in televizijskem delu.
Matej Žunkovič, v. d. vodje Regionalnega RTV-centra Maribor, poudarja, da si želijo vsebinske razprave in ne bodo privolili v to, da so zgolj številke. »Nismo proti reorganizaciji, ki nas gotovo čaka. A javnosti verjetno ni znano, da v Mariboru proizvajamo 90 odstotkov programa, ki ga premierno predvajamo na TV Slovenija,« pojasnjuje. Pripravljeni so zagotoviti še več vsebin, če bodo imeli zagotovljeno financiranje. Zavzemajo se za ohranitev uredniške avtonomije – da imajo tudi prebivalci na severovzhodu možnost, da se njihov glas sliši v regionalnem in nacionalnem mediju. »Vedno smo pripravljeni na to, da nas ocenijo – tako po gledanosti kot po stroških. Obrnili smo se tudi na izobraževalne, kulturne in športne institucije, ki jih pokrivamo, da programskemu svetu pojasnijo pomen našega delovanja,« pravi Žunkovič.
Nataša Čepar
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji