Luxembourg – Veliki senat Sodišča EU v Luxembourgu je končal prvo ustno obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede neizvajanja arbitražne razsodbe. Obravnava je trajala nekaj več dve uri.
Slovenija je prepričana, da Hrvaška z zavračanjem izvajanja arbitražne razsodbe krši evropsko pravo. Zagreb je na drugi strani ugovarjal, da Sodišče EU sploh ni pristojno za obravnavo vprašanja meja, ki da zadeva mednarodno pravo.
Zato je prva obravnava na Sodišču EU zadevala le dopustnost tožbe. Kljub temu so bli vsaj posredno obravnavani vsebinski vidiki tožbe. Po neuradnih informacijah je pravna služba evropske komisije v odgovoru na vprašanja sodišča ugotovila povezave arbitražne razsodbe s pravom EU. Evropska komisija je sicer že ob objavi razsodbe izrazila pričakovanje, da strani izvršita razsodbo, a je pozneje ravnala, kot da je zadeva le dvostranskovprašanje.
17.48 Državno sekretarko na hrvaškem zunanjem ministrstvu
Andreja Metelko-Zgombić veseli, da so je bilo v obravnavi veliko vprašanj in da so sodnike zanimali mednarodnopravni aspekti. »Veliko je bilo vprašanj o ribolovnem režimu,« je ocenila. Sklicevala se je tudi, na mnenje evropske komisije, da ni prišlo do polne izvedbe arbitražnega sporazuma in da se ribolovni režim, ki je bil najprej predviden dvostransko s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju, ni v veljavi. »Najprej bo treba urediti vprašanje meje,« je povedala.
17.36 »Občutki so pozitivni,« je po končani obravnavi povedala slovenska odvetnica
Maja Menard. To, da so sodniki veliko omenjali mednarodno pravo v kontekstu arbitraže, je razumela kot priložnost za odgovore obeh strani. Zanimivo je, da je Hrvaška v razpravi omenjala 273. člen pogodbe o delovanju EU, ki pravi: »Sodišče je pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet Pogodb, če je bil spor predložen Sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami.« To je člen, ki ga je lani kot primernega za slovensko-hrvaško označil predsednik Sodišča
Koen Lenaerts in sprožil precej nezadovoljstva v Sloveniji. »To je kvaziarbitražni postopek, ki zahteva soglasje obeh strani,« je Menardova zavrnila takšno pot reševanja.
17.14 Končana prva ustna obravnava v slovenski tožbi Hrvaške pred Sodišče EU o arbitraži. Prvi povzetek: precej razumevanja za slovensko argumentacijo in ne najbolj prepričljivi odgovori hrvaške strani. Generalni pravobranilec bo sklepne predloge predstavil 6. novembra.
16.50 Slovenski sodnik
Marko Ilešič je vprašal hrvaško stran glede zadnjega mnenja evropske komisije o obvezi lojalnega sodelovanja v zvezi s pristopnim aktom. Hrvaška stran ni odgovorila nič konkretnega. Hrvaški sodnik
Siniša Rodin pa je vprašal, ali se je Slovenija v odgovoru na hrvaški odpovedala očitkom o kršitvah arbitražnega sporazuma, ki je del mednarodnega prava. Slovenski odvetnik
Jean-Marc Thouvenin je pojasnil, da je bistvo kršitev prava EU.
16.21 Tudi sodnica
Lucia Serena Rossi je opozoril, da je opomba v pristopnem sporazum ključna, da je njeno neurisničtvijo nastala vrzel in da ni predviden enostranski odstop od arbitražnega sporazuma. Hrvaška odvetnica Stratfordova pa je odgovorila, da »opomba ne pomeni, da je arbitražni postopek dela prava EU«.
15.48 »Predstavljate nam enake argumente kot arbitražnemu sodišču, ki jih je tudi zavrnilo,« je sodnik poročevalec
Christopher Vajda kar neposredno nastopil proti hrvaški argumentaciji. Tudi generalni pravobranilec
Priit Pikamäese se sklicuje na delno razsodbo arbitražnega sodišče po izbruhu škandala, ki je zavrglo hrvaške argumente.
15.45 Potekajo vprašanja sodnikov. Sodnik poročevalec
Christopher Vajda sprašuje slovensko stran glede veljavnosti uredbe EU o ribištvu v spornih vodah, pa tudi o schengnu. Najprej bolj splošna vprašanja, bolj splošni odgovori. Sodnik poročevalec Vajda kar namiguje, da je opomba o ribištvu v hrvaški pristopni pogodbi, ki je tudi v ribiški uredbi EU, ključna in zadeva tolmačenje prava EU. Hrvaška se izgovarja, da arbitražni sporazum ne velja in se ni uresničil, zato režim ni veljaven.
15.42 Slovenska odvetnica
Maja Menard je opozorila, da EK ne dvomi o veljavnosti arbitraže. Sodišče EU da je pristojno za obravnavo mendarodnopravnih instrumentov, ki tvorijo pravila EU. Opomba o ribolovu v hrvaški pristopni pogodbi je povezava prava EU z mednarodnopravnimi instrumenti.
15.00 Hrvaška odvetnica
Jemima Stratford je povedala, da »Hrvaška ravna skladno s svojim pravnim razumevanjem meja v okviru mednarodnega prava«. Veljavnosti arbitražne razsodbe ne priznava. Po njenem je bistvo spora lokacija meje, ne pravo EU. Zato sodišče ni pristojno za odločanje o vprašanju mednarodnega prava, kakršno je slovensko-hrvaška meja. »Tako se celotna struktura slovenske tožbe podre,« je povedala. Institucije EU so bile vključene le na politični ravni. Tudi opombe iz hrvaške pristopne pogodbe glede ribolova naj bi zahtevale polno implementacijo razsodbe, česar, kot pravi, ni bilo.
14.47 Pred nekaj minutami se je začela ustna obravnava z nastopom hrvaške odvetnice.
13.33 Sodišče naj bi najpozneje jeseni razsodilo o dopustnosti slovenske tožbe. Pred objavo bo svoje mnenje podal generalni pravobranilec
Priit Pikamäe. Če bodo ugotovili, da je tožba dopustna, jo bodo obravnavali predvidoma do konca leta.
13.29 Državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu
Andreja Metelko-Zgombić je ob prihodu povedala: »Vzdušje je dobro, dobro smo pripravljeni, veselim se razprave.« Kot je ocenila, je sodišče sklicalo obravnavo hrvaškega ugovora glede pristojnosti. Sodišče je po njenih besedah pristojno za obravnavo vprašanje meje, ki da je zadeva mednarodnega prava.
13.15 Pred nekaj minutami je na sodišče prišla slovenska ekipa. Vsebinskih izjav niso dajali. »Pričakujemo sončen dan,« je v televizijske kamere povedal odvetnik
Jean-Marc Thouvenin. »Imamo dobre argumente, ponovili bomo svoja stališča, uspešni bomo,« so bila sporočila slovenskih predstavnikov
Maje Menard in
Marka Vrevca.
12.41 Kot so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva, je Hrvaška decembra lani ugovarjala, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o zahtevah Slovenije v tem postopku, ker »med dvema državama ne gre za spor o uveljavitvi in tolmačenju prava EU«, kar bi sicer bilo v pristojnosti sodišča v Luxembourgu (
STA).
12.36 Slovenska agentka pred sodiščem je
Maja Menard, hrvaška
Gordana Vidović Mesarek. Najprej bo imela hrvaška stran 20 minut časa za nastop, nato pa še Slovenija. Sledili naj bi repliki obeh strani pa še vprašanja sodnikov.
12.33 Senatu bo predsedoval predsednik Sodišča EU, Belgijec
Koen Lenaerts. Med njegovimi 15 člani bosta sodnika iz Slovenije in Hrvaške. Slovenski bo
Marko Ilešič.
Sodnik poročevalec je Britanec
Christopher Vajda.
Komentarji