Eksplozija hrupa – pirotehniko otrokom neredko kupijo kar starši

Število poškodb zaradi pirotehnike ostaja v zadnjih letih bolj ali manj enako, a resničen (družbeni) uspeh bi bilo ničelno število zdravstvenih obravnav in popolna odsotnost pokanja, ki moti ljudi in živali. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa še takrat ne v strnjenih naseljih, v zgradbah, bližini bolnišnic in na prevoznih sredstvih javnega potniškega prometa, a objestneži prepoved neredko kršijo. 

Do smrti zaznamovani zaradi nekaj trenutkov sreče

Pokanje se je spet začelo že pred dnevi, zato se bo treba na hrup petard in drugih pirotehničnih izdelkov do vstopa v novo leto očitno navaditi. Težko je reči, kaj imajo od tega posamezniki, ki s svojim početjem vznemirjajo ljudi in živali, če nihče drug, prodaja ustreza trgovcem. Posamezne spletne trgovine prodajajo celo pirotehniko, namenjeno posebej otrokom – gre za majhne otroške fontane, male dimne bombe, izdelke, ki po zažigu letijo in naredijo svetlobni efekt ... Tako jih oglašujejo.

»Pirotehnika za otroke je na voljo že od 14. leta starosti,« je še zapisano na eni od spletnih strani ob opozorilu, naj bodo zaradi stoodstotne varnosti pri uporabi izdelkov zraven starši. Zakon resda prepoveduje prodajo pirotehničnih izdelkov kategorije F1 mlajšim od 14 let, prodajo izdelkov kategorije F2 pa mlajšim od 16 let, a je navajanje otrok na zabavno pirotehniko kljub vsemu raziskave vreden antropološko-sociološki vidik. Mladoletnikom dostop do pirotehničnih izdelkov namreč velikokrat omogočijo kar starši.

Antropolog Dan Podjed je dejal, da »kot starši na ta način kupujemo in spodbujamo nasilje. Otroku kupimo neko stvar, ki eksplodira, onesnažuje okolje, moti mestne in gozdne živali, je nadležna za ljudi. Otroke učimo, da je vse to normalno, in mislim, da jim s tem delimo napačne vrednote. Namesto da bi spodbujali mir in spokojnost, kar naj bi prinašal veseli december, vse ’razstrelimo’ z eno samo potezo.«

Prodajo, pa čeprav »zabavne« pirotehnike otrokom je primerjal z uporabo družbenih omrežij, ki se jim otroci od 13. leta lahko pridružijo brez težav: »V roke jim dajemo nekaj, s čimer lahko poškodujejo sebe in druge. Menim, da bi na tem področju lahko postali malo bolj odgovorna družba.«

Nadzor nad pirotehničnimi izdelki opravlja inšpektorat za notranje zadeve. FOTO: Reuters 

V UKC Ljubljana so lani obravnavali tri primere poškodb zaradi uporabe pirotehnike, leto pred tem jih je bilo sedem, še pred tem pet. Trend v zadnjih letih kaže na upadanje, tako zdravstvena stroka kot policisti in civilne organizacije se veliko ukvarjajo s preventivo in opozarjanjem, da pokanje ni moteče le za ljudi, ampak vznemirja živali in onesnažuje okolje. Travmatolog Simon Herman iz UKC Ljubljana je povedal, da v več kot polovici primerov obravnavajo poškodbe rok, tretjina pride k njim s poškodbami glave ali obraza (predvsem oči in ušes).

Najpogosteje so poškodovani najstniki, res hude poškodbe s trajno invalidnostjo – v zadnjih sezonah imajo približno en tak primer na sezono – pa prizadenejo bolj enakomerno starostni skupini od 10 do 20 let in od 20 do 30 let. Na novinarski konferenci v Celju sta se predstavila mlada fanta Martin Bučer in Ranko Lanzarevič, ki sta se poškodovala pri uporabi pirotehnike.

Poškodbe zaradi uporabe pirotehnike. FOTO: PU Celje

Danes 20-letni Lazarevič je lani zaradi predelane petarde ostal brez desne roke: »Strahovito je počilo, tega se še spomnim, potem pa ničesar več. Zavedel sem se šele po operaciji v bolnišnici, ko sem spoznal, da desne roke nimam več. Bolečine imam še danes hude, še dolgo po dogodku sem bil v šoku. Od takrat za pirotehniko in petarde niti slišati ne morem več,« je povedal. Rehabilitacija še ni končana, od nesreče pa javnost ozavešča o nevarnosti uporabe pirotehnike in vse poziva, naj se ji izogibajo.

Od leta 2001, odkar v največji slovenski bolnišnici spremljajo poškodbe zaradi pirotehnike, smrtnega primera niso zabeležili, so pa na policiji spomnili na žalosten primer iz januarja letos, ko je občan v spremstvu matere odšel iz hiše z namenom, da prižge raketo. Postavil jo je v kovinsko cev, prižgal vžigalno vrvico, raketa pa se je v zraku obrnila in žensko, ki je stala 15 metrov stran, zadela v glavo. Zaradi hudih poškodb je umrla.

Vsak pirotehnični izdelek mora imeti deklaracijo, torej mora biti označen v slovenskem jeziku. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Popolna prepoved bi pognala črni trg

Nadzor nad pirotehničnimi izdelki opravlja inšpektorat za notranje zadeve. Glavni zavezanci na tem področju so podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo s pirotehničnimi izdelki in zalagajo z njimi vse registrirane trgovine oziroma trgovce na drobno. Inšpektorat je v združenju Prosafe sodeloval pri evropskem projektu nadzora trga. Slovenija, Belgija, Nizozemska, Portugalska in Švedska so nadzor izvajale nad ognjemetnimi izdelki, medtem ko so Nemčija, Norveška in Portugalska sodelovale v nadzoru pomorskih pirotehničnih signalnih sredstev in sredstev za reševanje.

Cilj projekta je bil odkrivanje neskladnih oziroma nevarnih pirotehničnih izdelkov in njihova odstranitev iz trga držav članic EU. Projektna skupina je po temeljiti analizi trga in tveganj določila 64 ognjemetnih izdelkov za pregled dokumentacije in laboratorijske preizkuse. Sedemnajst vzorcev od 64 ni izpolnjevalo ustreznih varnostnih zahtev. Sedem izdelkov od 17 pa je pomenilo resno tveganje za življenje, zdravje ali varnost ljudi oziroma premoženje ali okolje. Inšpektorat je pri nas opravil pregled dokumentacije za 30 ognjemetnih izdelkov in vzorčenje 11.

Analiza je pokazala izboljšanje kakovosti ognjemetnih izdelkov v Sloveniji v primerjavi s preteklimi leti. Odstopanja so se namreč pojavila v približno 23 odstotkih pregledane tehnične dokumentacije za posamezne ognjemetne izdelke in v devetih odstotkih testiranih ognjemetnih izdelkov. Tudi letos decembra inšpektorat opravlja poostren nadzor trgovin, ki prodajajo pirotehnične izdelke. Najpogostejše in bistvene nepravilnosti, ki jih inšpektorji ugotavljajo, so povezane predvsem s prodajo in skladiščenjem pirotehničnih izdelkov.

Pokanje prestraši tudi živali, ne le ljudi. FOTO: Aleksandar Malivuk/Shutterstock

Če je že poškodb, vsaj tistih, ki jih obravnavajo v UKC Ljubljana, manj, pa je bilo vsaj lani v primerjavi z letom prej kršitev zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih precej več. Lani so slovenski policisti obravnavali 153 kršitev, leto pred tem pa 85. Letos so od novembra obravnavali najmanj devet kršiteljev, vsi so bili mladoletni in proti vsem podali obdolžilni predlog.

Pred nekaj dnevi so ljubljanski policisti v Tivoliju skupini treh mladoletnikov zasegli več kot 300 kosov pirotehnike. Mariborski policisti pa so pred kratkim poročali o zasegu 98 pirotehničnih izdelkov mladoletniku, zabeležili so tudi telesno poškodbo, potem ko je neznanec v bližini 18-letne osebe odvrgel pirotehnični izdelek in jo lažje poškodoval. Lani so med prazniki na območju PU Maribor polovico kršitev zakona storile mladoletne osebe.

Celjski policisti so lani zasegli 1088 kosov prepovedane pirotehnike in uvedli 23 postopkov o prekršku, petnajstkrat zoper mladoletnike. Decembra letos so jih iz osnovnih šol večkrat obvestili, da so učenci v šolo prinesli prepovedana pirotehnična sredstva.

Na podlagi prijav so v zadnjih desetih dneh v osnovnih šolah zasegli 79 kosov prepovedane pirotehnike različnih kategorij, tudi F3.  V enem primeru so ugotovili, da je pirotehnične izdelke kategorije F3, ki jih je v šolo prinesel sedmošolec, po spletu naročil njegov oče, saj je prodaja teh mladoletnim osebam prepovedana.

Čeprav so globe za kršitve visoke (med 400 in 1200 evri) in policija proti posameznikom dosledno ukrepa, njihova poročila pred koncem leta skoraj ne minejo brez omemb zasega pirotehnike. Največ poškodb se zgodi pri prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehnike, ki ni bila kupljena v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa. Prav zato bi bila za nekatere popolna prepoved prodaje problematična, saj bi se zelo verjetno (še bolj) razpasel črni trg.

Nadzor nad pirotehničnimi izdelki opravlja inšpektorat za notranje zadeve. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/delo

Pravica do odklopa

Veliko ljudi se med veselim decembrom prav zaradi strahu pred tem, da bodo v noge ali kapuco dobili petardo, izogiba praznovanj oziroma druženj na prostem. Dan Podjed zato ne pretirava, ko pravi, da si »majhna skupina ljudi jemlje pravico, da se za svoje lastno zadovoljstvo izživlja nad večino, ki jo hrup zelo moti«.

Župani, ki občane ob vstopu v novo leto »razveselijo« s pisanimi in glasnimi ognjemeti, bi lahko razmislili in denar raje namenili brezdomcem ali zavetiščem za živali.

Dan Podjed meni, da bi ljudje počasi sprejeli odsotnost hrupa in ožarjenega neba, tako kot smo sprejeli prepoved kajenja v lokalih in restavracijah: »Lahko bi malo pomislili tudi na tiste, ki doživljajo vojno, na ljudi v Ukrajini, ki jim granate razstreljujejo pred nosom. Ne vem, koliko si oni želijo poslušati pokanje. Iz spoštovanja do vseh živih bitij okoli nas bi si zaslužili mir. Naj december prinese eksplozijo miru, ker tega res potrebujemo,« je antropolog pozval k preudarnosti in razsodnosti ter opozoril, da si vsi skupaj (decembra) zaslužimo pravico do odklopa od hrupa in vseh motenj, ki jih je čez leto več kot preveč. Naj bodo vsaj zadnji dnevi leta zato tišji.