Ducat kandidatov za varuha človekovih pravic

V uradu predsednice republike so prejeli dvanajst predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic. Njihovih imen ne razkrivajo, napovedujejo pa, da bodo s prijavljenimi kandidati opravili pogovore. Sledijo posveti z vodji poslanskih skupin – ti bodo tokrat še toliko bolj pomembni, saj se varuha človekovih pravic voli z dvotretjinsko večino –, nato bo predlog za imenovanje poslan v državni zbor, predvidoma na začetku leta 2025.

Kot smo že pisali, so se lobiranja in prepričevanja za to funkcijo začela že relativno zgodaj in je zato znanih že precej prijavljenih imen. Da se bo vnovič prijavil je urad predsednice republike obvestil tudi aktualni varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki pa ne uživa več tolikšne podpore kot jo je ob izvolitvi – 89 poslancev –, večina mu očita predvsem neodzivnost. Na še šest let na tej funkciji pa upa tudi Vlasta Nussdorfer, ki je to mesto zasedala pred Svetino in jo je tokrat predlagalo Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Kandidaturo je predhodno napovedala tudi direktorica PIC Katarina Bervar Sternad, za katero se ugiba, da naj bi uživala velike simpatije predsednice republike – je tudi prva prejemnica njenega priznanja za delo na področju človekovih pravic –, a vprašanje, ali lahko pridobi podporo vsaj nekaj poslancev NSi ali SDS, ki bi ji ob morebitni podpori koalicije, prinesli izvolitev.

Med prijavljenimi je tudi Simona Zavratnik, predavateljica in raziskovalka migracij na ljubljanski fakulteti za družbene vede, pa vodja Diplomatske akademije na zunanjem ministrstvu Andraž Zidar, nekdanji direktor urada za narodnosti Stanko Baluh in Zagovornik in načela enakosti Miha Lobnik, za katerega se ugiba, da bi lahko dobil tudi podporo NSi, ki mu je že pomagala pri vlaganju amandmaja, ko se je znašel v sporu z Gibanje svoboda zaradi višine financiranja, a težje bo dobil podporo v koaliciji.

Doslej še ne objavljena pa je kandidatura državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper, ki bo prav gotovo požela simpatije največje poslanske skupine Svobode. »Gre za pomembno funkcijo, ki bi mi kot pravnici predstavljala velik izziv in bi hkrati pomenila nadgradnjo moje dosedanje strokovne politične kariere,« je potrdila svojo kandidaturo, predlagala jo je skupina mediatorjev s prvopodpisanim Alešem Zalarjem, nekdanjim pravosodnim ministrom, na čelu.

Državni zbor mora o predlaganem kandidatu za varuha človekovih pravic glasovati v 45 dneh po predložitvi predloga predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki po neuradnih informacijah meni, da gre za izjemno pomembno funkcijo in naj bi primernosti kandidata oziroma kandidatke posvetila še posebno pozornost, a vseeno se ob tem ne bo mogla izogniti dejstvu, da kandidat za izvolitev potrebuje vsaj 60 poslanskih glasov. Poseže lahko tudi po izboru, koga, ki se na poziv sploh ni prijavil.