Državnotožilski svet poziva vlado k odločitvi o imenovanju državnih tožilcev

Pandemija ne more biti razlog za dolgotrajne zastoje v postopkih imenovanj državnih tožilcev, meni Državnotožilski svet. Trenutna kadrovska stiska na nekaterih državnih tožilstvih je po njegovi oceni rezultat počasnega in selektivnega odločanja vlade pri imenovanju državnih tožilcev. Zato jo pozivajo, naj o predlogih za njihovo imenovanje odloči v čim krajšem času.
 
V pismu, ki ga je podpisala predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorič, vlado opominjajo, da je država tista, ki je »dolžna zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje« državnega tožilstva in da so posledice že vidne. Nastajajo tako pri delu posameznih tožilstev kot celotnega državnega tožilstva, katerega primarna naloga je zagotavljanje pregona storilcev kaznivih dejanj.
 
Vladni postopki Državnotožilskemu svetu niso razumljivi. Vlada po podatkih Sveta zamuja z imenovanjem dvanajstih kandidatov za državne tožilce. V imenovanje jih je v času med 4. septembrom 2020 in 7. junijem letos predlagala že prejšnja ministrica Lilijana Kozlovič, tako da nekateri kandidati na odločitev o predlogu za imenovanje čakajo že slabo leto.

Selektivno odločanje

Glede na ustavno zahtevo po samostojnosti državnih tožilcev je za Državnotožilski svet zaskrbljujoče, da se je vlada v tem obdobju za imenovanje določenih kandidatov odločila »brez kakršnega koli odlašanja«, nekaj predlaganih kandidatov z razpisov za istovrstna državnotožilska mesta na istem državnem tožilstvu je imenovala, o drugih pa se še ni odločila. To po mnenju Državnotožilskega sveta kaže na selektivno odločanje vlade, pri čemer upajo, da razlogi za to niso politični.


 
Na predlog generalnega državnega tožilca je državnotožilski svet že junija obravnaval kadrovsko problematiko na državnih tožilstvih. O njej so poročali vodje okrožnih državnih tožilstev, vodja specializiranega državnega tožilstva, in vodja njegovega posebnega oddelka z uradnim nazivom Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Kot v pozivu vladi poudarja Državnotožilski svet, pri zasedbi aktualnih razpisanih prostih državnotožilskih mest ne gre za kadrovsko krepitev državnih tožilstev, temveč za popolnitev izpraznjenih mest – po odhodu prejšnjih tožilcev v pokoj oziroma s funkcije sploh. 
 
Kot je razbrati iz  poziva, gre za mesta, ki jih državna tožilstva potrebujejo za »normalno delovanje«. Takšno odločitev predvidevajo tako odredba o številu mest državnih tožilcev kot kadrovski načrti tožilstev.