Državni zbor proti znižanju DDV

SDS si želi vrnitev splošne stopnje DDV na 20 odstotkov in nižje stopnje DDV na 8,5 odstotka, kot je veljalo do sredine leta 2013, ko ju je tedanja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek zvišala na današnjih 22 oz. 9,5 odstotka. Ukrep je bil predviden le kot začasen, a je nato DZ leta 2015 na predlog vlade Mira Cerarja sklenil, da višje stopnje DDV postanejo trajne.

To se zdi poslancem SDS nerazumljivo, nepotrebno, predvsem pa socialno krivično. »DDV je namreč regresiven oz. nesocialen davek, ki najbolj prizadene tiste z najnižjimi prihodki, saj ga ti glede na svoje prihodke plačajo največ,« je pojasnil Marko Pogačnik (SDS). Z znižanjem DDV bi po njegovih besedah razbremenili državljane in spodbudili potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost, v končni fazi pa tudi na prihodke državnega proračuna.

V SDS so ob tem predlagali še, da se ob obstoječi 8,5-odstotni uvede še ena znižana stopnja DDV, in sicer v višini pet odstotkov. Ta bi med drugim veljala za otroška oblačila in obutev, gasilsko opremo ter osnovne življenjske izdelke.
Poleg poslancev SDS so podporo predlogu izrazili le še v poslanskih skupinah NSi in SNS. Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je na koncu glasovalo 27 poslancev, proti jih je bilo 47.

Predlog SDS podprli NSi in SNS

Iva Dimic (NSi) je ugotovila, da politika visokih davkov odraža nezaupanje do sposobnosti državljanov za upravljanje z denarjem, ki ga sami zaslužijo. Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) pa je menil, da je že skrajni čas za znižanje DDV. »Vlada se ne zaveda, da nižji DDV prinaša večje nakupe, večji nakupi pa prinašajo več denarja,« je dejal.

Vlada znižanju DDV nasprotuje zaradi potreb po nadaljevanju javnofinančne konsolidacije. »Trenutni proračunski položaj Sloveniji ne daje možnosti znižanja stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in ali na odhodkovni strani,« je pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva.

S stališčem vlade so se strinjali v večini poslanskih skupin. »Ali bodo ponudniki blaga in storitev ob znižanju davka na dodano vrednost res spustili cene,« je vprašal Igor Peček (LMŠ). Če se bo razlika prelila v višje marže, cene pa bodo ostale nespremenjene, ne bo prišlo do razbremenitve državljanov z najnižjimi dohodki, niti ne bo spodbudilo rasti potrošnje, je opozoril predlagatelje sprememb zakona.
 

»Cena kave ne bo padla z 1,60 evra na 1,57 evra«

Enake pomisleke so izrazili tudi Matjaž Han (SD), Mateja Udovč (SMC), Franc Kramar (SAB) in Luka Mesec (Levica). »Po znižanju DDV z 22 na 20 odstotkov cena kave ob Ljubljanici najverjetneje ne bo padla z 1,60 evra na 1,57 evra,« je ponazoril Mesec. Nasprotno je Pogačnik navzoče prepričeval, da bi znižanje davka na dodano vrednost avtomatsko pomenilo znižanje cen naslednji dan.

Kramar je opozoril tudi, da davke potrebujemo za normalno delovanje države, s čimer se je strinjal Robert Polnar (DeSUS). Kdor podpira politiko nizkih davkov, po njegovih besedah ogroža sedanjost in prihodnost, svojo in svojih otrok. Namesto znižanja DDV zato v DeSUS predlagajo povečanje davčne discipline in racionalizacijo proračunske porabe.

Predlog SDS bi po izračunih finančnega ministrstva povzročil za 580 milijonov evrov manj pobranih davkov, zato so njegovi nasprotniki predlagateljem očitali, da ima neodgovorne zahteve. Iz DDV se sicer vsako leto v proračun steče približno 3,8 milijarde evrov. »DDV je najzajetnejši davčni vir, zato vlada prostora za znižanje ne vidi,« je dejal tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja.