Državni milijoni za sanacijo nedržavnih napak

Celje – Pet let po sodbi evropskega sodišča in dvanajst let po prvih opozorilih Civilnih iniciativ Celja so javno razkrite rešitve sanacije črnega odlagališča Bukovžlak. Po osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta naj bi tu uredili terasi, na njiju bi bili postavljeni trije objekti. Stroški sanacije, ki jo bo plačala država, naj bi po do zdaj znanih ocenah znašali do pet milijonov evrov.

»Leta 2009, ko je Inštitut za okolje in prostor dr. Cvetke Ribarič Lasnik na naše naročilo opravil analizo tega zelo onesnaženega področja, smo to predstavili policiji, tožilstvu ter ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Ker se nihče ni odzval in pristopil sanaciji, smo vse dokumente in analize posredovali evropski komisiji, komisariatu za okolje,« se spominja Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Sodba evropskega sodišča julija 2015 je zahtevala, da mora Slovenija sanirati nevarne izkope na območju stare Cinkarne in črno odlagališče v Bukovžlaku. Tja so vozili tudi odpadke z območja Stare cinkarne in z gradbišča EK Centra ob Mariborski cesti, kar je bilo ugotovljeno v poznejši policijski preiskavi. Tožilstvo nadaljevanja preiskave ni zahtevalo.



Del območja Stare cinkarne je že leta 2015 sanirala celjska občina. V Bukovžlaku pa se je zatikalo, pravi Šuštar. »MOP se je z ministrico Ireno Majcen bolj ukvarjal s poskusom dokazovanja, da tam ni nevarnih snovi, kot s sanacijo. Nesporno so v Bukovžlaku na tej parceli odloženi tudi odpadki iz Stare cinkarne, ki s prašenjem v okolje in izluževanjem v podtalnico ogrožajo okolje. Sanacija je zato nujna, kot je nujna sanacija 17 hektarov Stare cinkarne in območje nove Cinkarne, je ugotovil nemški inštitut.«

Sanacija prihodnje leto

MOP je že večkrat pojasnil, da vse raziskave v letih med 2015 in 2018 kažejo, da tla na šest hektarov velikem območju v Bukovžlaku niso onesnažena ter da gre za nenevarne odpadke. Takrat so dodali, da četudi je na tem območju stanje podzemnih voda slabo, je vpliv nasutij na parceli na podzemne vode zanemarljiv. Vendar gre za črno odlagališče, ki ga bo sanirala država. Na MOP so pojasnili, da bo cena »znana po izvedenem javnem razpisu za izvajalca del. Sedanja ocena stroškov, ki je sestavni del javne razgrnitve, po zdaj znanih podatkih znaša od 4,7 do pet milijonov evrov.«



Rešitve sanacije so v osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta do 4. maja javno razgrnjene, prihodnji teden bo vsak dan javna obravnava, na katero se je zaradi zaščitnih ukrepov ob koronavirusu treba prej prijaviti na celjski občini. Osnutek predvideva sanacijo in remediacijo nezakonito nasipanih materialov ter ureditve dveh teras, na katerih bi zgradili stavbe in druge objekte ter gospodarsko infrastrukturo, območje pa bo rezervirano za proizvodne, servisne in gospodarske dejavnosti. Prostorski načrt mora z odlokom sprejeti občinski svet.

Preden se bo MOP lotil sanacije, morajo urediti še lastništvo zemljišča. Na MOP so pojasnili, da je večina svoj delež že brezplačno prenesla na državo. Občina, ki ima 12 odstotkov zemljišča, naj bi državi podelila služnost, vendar nam tega na občini včeraj niso potrdili. Sanacija se bo po časovnici MOP začela prihodnje leto. Po programu sanacije, ki ga je leta 2016 potrdila evropska komisija, naj bi se ta končala prihodnje leto.