Državljanstvo – več veljaš, hitreje ga imaš

Ljubljana – Slovenija je podelila državljanstvo Duncanu Haldanu, z novim državljanom pa je pridobila tudi Nobelovega nagrajenca. Precej težje slovensko državljanstvo pridobijo tujci, ki nimajo izrednih dosežkov, saj jih čaka dolgotrajen postopek.

Slovenija je zaradi članstva v EU mikavna država za pridobitev državljanstva. Obenem smo na robu schengenske meje in čez našo državo poteka več migracijski poti (ne samo ljudi), zato se pri nas marsikdo ustavi, čeprav je bil sprva namenjen kam drugam.



Toda če želi tujec v Sloveniji pridobiti državljanstvo, to nikakor ni lahek in kratkotrajen postopek, saj Slovenija ni krenila po poti Cipra, Bolgarije ali Malte, ki ponujajo državljanstvo v zameno za dovolj visok vložek v nepremičnine, podjetja, obveznice … Transparency International (TI) je tako poročal, da je Ciper od leta 2013 naprej s prodajo državljanstev zaslužil povprečno 914 milijonov evrov na leto.

Z znanjem slovenščine

Oseba lahko slovensko državljanstvo pridobi »po rodu« (načelo krvne zveze), kar pomeni, da je bil ob rojstvu te osebe slovenski državljan vsaj eden od staršev. Druga možnost je naturalizacija, ko mora prosilec ustrezati nekaterim precej strogim kriterijem – med drugim mora najmanj deset let živeti v Sloveniji, znati mora slovenski jezik, ne sme biti pravnomočno obsojen, imeti mora zagotovljena sredstva za materialno in socialno varnost …

Hitreje lahko oseba pridobi državljanstvo, če je poročena s slovenskim državljanom, če je izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta, če je brez državljanstva, če je begunec, če je v Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski študij, če je rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva naprej ali če je mladoletna in živi v Sloveniji. V teh primerih je lahko v Sloveniji manj kot deset let, vendar mora ustrezati ostalim kriterijem (znanje slovenščine, ni pravnomočno obsojena …).

Z Američanom na evropski vrh

A obstaja tudi lažji način. To je izredna naturalizacija, ko lahko tujec pridobi slovensko državljanstvo, če obstaja državna korist na področju družbenega življenja, predvsem na področju znanosti, gospodarstva, kulture, športa … Izredna naturalizacija predvideva enoletno dobo življenja v Sloveniji, izjemoma pa lahko oseba pridobi slovensko državljanstvo tudi brez bivanja v Sloveniji, če lahko izredno prispeva k razvoju, mednarodnemu ugledu in prepoznavnosti Slovenije.

Izjeme veljajo od poletja 2017, prva izjema pa je bil Anthony Randolph. Ameriški košarkar je prejel slovenski potni list, nekaj tednov kasneje pa je slovenska reprezentanca tudi po njegovi zaslugi osvojila prvo mesto na evropskem prvenstvu. Poleg Randolpha sta leto kasneje državljanstvo izjemoma pridobili še dve osebi; ena na področju zdravstva in ena na področju gospodarstva.

Brez enoletnega bivanja v Sloveniji lahko državljanstvo pridobijo tudi slovenski izseljenci in potomci v tujini (nacionalni razlog). Prosilec mora dokazati osebno vez s Slovenijo in vsaj petletno sodelovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih izseljenskih, zdomskih in manjšinskih organizacijah. Tovrstnih izrednih naturalizacij je tudi največ; leta 2008 jih je bilo kar 616 od skupno 631, tudi v vseh drugih letih predstavljajo veliko večino.

McDonald, Rutenka, Šerbedžija ...

Med bolj zanimivi določili je še, da se morajo naturalizirani Slovenci odpovedati prejšnjemu državljanstvu, kar pa ne velja za izredno naturalizirane Slovence. Prav tako na notranjem ministrstvu ne razkrivajo imen izredno naturaliziranih Slovencev, razen če se tako odločijo sami, kar velja predvsem za osebe, ki so izpostavljene v javnem življenju. Tako poznamo največ primerov iz športa, saj lahko poleg Randolpha omenimo vsaj še Arriela McDonalda, Sergeja Rutenko, Merlene Ottey, Josefa Strobla, Stanleyja Reddicka … Po slavi zagotovo izstopata tudi igralec Rade Šerbedžija in režiserka Ivana Đilas, od prejšnjega tedna pa je takšen že omenjeni Nobelov nagrajenec Duncan Haldane.