Državi sta pripravljeni na podpis solidarnostnega sporazuma

Kot je bilo najavljeno pred večkrat preloženim sestankom obeh premierov, sta se sogovornika dotaknila sodelovanja na področju energetike, gospodarskega sodelovanja in vprašanja nadzora nad nedovoljenimi migracijami, ki so se povečale po hrvaškem vstopu v schengensko območje v začetku leta.

Golob je kot najbolj konkreten dosežek delovnega srečanja napovedal, da sta državi pripravljeni, da podpišeta solidarnostni sporazum na področju energetike, predvsem preskrbe z zemeljskim plinom. Na področju preskrbe z zemeljskim plinom in zmanjševanja odvisnosti od ruskega plina pa Hrvaška ponuja svoj terminal LNG na Krku, da postane vstopna točka za Srednjo Evropo. Golob verjame, da je mogoče denar za širitev kapacitete terminala kakor tudi gradnje in razširitve plinovodov najti v evropskih skladih. »Danes smo se pogovarjali, da je treba uskladiti konzorcij kupcev, na drugi strani pa prenosne poti do njih,« je pojasnil Golob.

Sogovornika sta se dotaknila tudi sodelovanja pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ki je v interesu obeh strani. »Ključno je, da bo jedrska energija uvrščena med čiste energije, hkrati pa zagotovljen evropski denar za razvoj jedrske tehnologije. S tem bodo vrata za drugi blok na široko odprla,« je povedal Golob.

Hrvaški premier Andrej Plenković in slovenski Robert Golob med delovnim obiskom v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na energetskem področju v obeh državah je odprto vprašanje tudi položaj energetskih družb na obeh trgih. Zaradi regulacije cen energentov prihajajo iz energetskih družb zahtevki za povrnitev. Golob se je zavzel za kompenzacijo upravičenih stroškov, ki nastajajo med nabavnimi in prodajnimi cenami.

Skupni nadzor nad migracijami

Vstop Hrvaške v schengensko območje je olajšal prehajanje meje med državama, hkrati pa statistika zaznava porast ilegalnih migracij na južni meji. Plenković se je zahvalil Golobovi vladi za podporo pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje in dodal, da si želi Hrvaška s Slovenijo in Italijo nadzirati migrantske tokove na Balkanu po globini. »Hrvaška ima na svojih zunanjih mejah 6700 policistov. Ti policisti varujejo tudi Slovenijo pred ilegalnimi migranti,« je dejal Plenković in dodal, da je Hrvaška pripravljena nadaljevati pogovore s slovensko in italijansko stranjo, kako oblikovati skupne mehanizme pri obvladovanju ilegalnih migracij.

Nič o ribičih

Sogovornika se seveda nista mogla izogniti vprašanju meje, ki zaradi hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe obremenjujejo odnose med državama. Plenković je sicer omenil, da so pripravili gentlemanski dogovor, da razbremenijo ribiče na obeh straneh meje zaradi kazni, ki so postale pravnomočne. Kot je znano, so se slovenski ribiči, ki od Hrvaške dobivajo kazni za ribolov v Piranskem zalivu, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo na Hrvaškem, obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Golob ni želel komentirati postopka pred sodiščem, saj Slovenija ni stranka v postopku.

Plenković je neuradne informacije, da je Hrvaška dobila poziv ESČP, da se izjasni, zakaj kaznuje slovenske ribiče, komentiral tako, da z njimi ni seznanjen. Poleg srečanja premierov je na Brdu pri Kranju potekalo tudi srečanje zunanjih ministrov Tanje Fajon in Gordana Grlića Radmana.