Janševo dogovarjanje dvignilo opozicijo na noge

Ko gre za rezultate tihe diplomacije glede novega ribolovnega dogovora med slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo in njegovim hrvaškim kolegom in političnim zaveznikom Andrejem Plenkovićem, slovenska javnost po pravilu več izve iz hrvaškega tiska kot od slovenske vlade. Opozicijo je strah, da se vlada pripravlja na odpoved arbitražni razsodbi, ki je zakoličila mejo med državama.

Informacij o novem ribolovnem dogovoru, ki ga že več mesecev pripravljata obe vladi, za podpis pa naj bi dozorel ravno v času volilne kampanje v Sloveniji, ne v kabinetu predsednika vlade ne na zunanjem ministrstvu ni mogoče dobiti. Z Mladike so včeraj poslali sporočilo, v katerem so spomnili na januarsko zaprto sejo odbora za zunanjo politiko državnega zbora. Minister za zunanje zadeve Anže Logar se je takrat zavezal, da bo z vsemi nadaljnjimi dogovori s Hrvaško pravočasno seznanjen OZP. Na MZZ so dodali še, da je Logar glede meje med Slovenijo in Hrvaško večkrat poudaril, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča.

Plenković pričakuje, da bo novo vlado vodil Janša

A na drugi strani Janšo in Plenkovića druži odklonilen odnos do arbitražnega sporazuma oziroma arbitražne razsodbe. Janša je na referendumu o arbitraži nasprotoval arbitraži med državama, Plenkovićeva vlada pa ne priznava arbitražne razsodbe. Plenković pa je na njunem srečanju ta teden v Zagrebu govoril o dokončni rešitvi mejnega vprašanja med državama po volitvah v Sloveniji, kjer odkrito pričakuje, da bo novo vlado vodil Janša. Ko je Plenković govoril o mejnem vprašanju, arbitražne razsodbe ni omenjal.

V zvezi z eksplozivno zunanjepolitično temo, mejo med državama, v luči dogovarjanja o novem ribolovnem dogovoru, so se včeraj oglasili v Gibanju Svoboda, ki z Janševo SDS tekmuje za relativno zmago na volitvah in s tem za sestavo nove vlade.

Janši, posredno pa seveda tudi Plenkoviću, ki si od dogovarjanja z Janšo obeta koristi za svojo državo, sporočajo, da ne glede na to, kaj se je predsednik slovenske vlade dogovarjal s hrvaško stranjo, velja, da noben dogovor ne more biti obvezujoč, dokler ga ne potrdi državni zbor.

V Gibanju Svoboda, tako kot celotna slovenska javnost, ne poznajo podrobnosti tihih pogovorov med Janšo in Plenkovićem, upajo pa, da niso usmerjeni v spodbijanje arbitražnega sporazuma. To bi po njihovo izrazito škodovalo slovenskim nacionalnim interesom in bi pomenilo zanikanje ljudske volje, izražene na referendumu leta 2010. V Gibanju Svoboda zagovarjajo stališče – tako kot celotna opozicija –, da je arbitražna razsodba določila tudi morsko meddržavno mejo v Piranskem zalivu. »Ta ali kateri koli drug dogovor zato ne more vsebovati drugačne 'rešitve o meji', saj je arbitražna razsodba del mednarodnega prava. Slovenija arbitražno razsodbo, v nasprotju s Hrvaško, priznava, zato je sklenitev takšnega dogovora lahko napačno sporočilo za Hrvaško.«

Da Janša ogroža arbitražni sporazum in zlorablja svoj položaj, ko se s Hrvaško bilateralno dogovarja o nečem, kar je že bilo dogovorjeno, je opozoril tudi član OZP iz vrst SD Matjaž Nemec. Skrbi ga, da bi dogovor o ribolovnem območju lahko nepovratno vrnil bilateralne odnose na točko, ko bomo parcialno reševali obmejno vprašanje. Arbitražni sporazum namreč jasno določa, da če pride do bilateralne pogodbe med dvema državama, sporazum lahko neha veljati.