Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Država naj pomaga zaščititi črno človeško ribico

Enega najbolj redkih in ogroženih vretenčarjev na planetu lahko hitro izgubimo.
Informacijski center, posvečen svetovni redkosti, črni človeški ribici, je na kmetiji Zupančič v Jevševniku. FOTO: Simona Fajfar
Informacijski center, posvečen svetovni redkosti, črni človeški ribici, je na kmetiji Zupančič v Jevševniku. FOTO: Simona Fajfar
17. 6. 2020 | 16:45
17. 6. 2020 | 16:48
2:53
Črnomelj - Na kmetiji Zupančič ob izviru Jelševniščice pri Črnomlju, kjer je eno od treh do zdaj odkritih nahajališč črne človeške ribice na svetu, so ob predstavitvi novonastalega infocentra jasno izpostavili, da tega vretenčarja lahko izgubimo zaradi dejavnosti človeka.

Zaradi onesnaženosti podzemnih voda sta v Beli krajini ogroženi tako bela kot črna človeška ribica, saj nanju vpliva človekova dejavnost na površini: od neurejene kanalizacije v bližnjih zaselkih in počitniških hišah, pretirano gnojenje okoliških njiv in kemijsko zatiranje škodljivcev ter bolezni. Vse to se v podzemnih vodah kaže s povečano vsebnostjo nitratov, ki človeški ribici najbolj škodujejo, je izpostavil biolog novomeškega zavoda za varstvo narave Andrej Hudoklin: »Belokranjska črna človeška ribica je zaradi nitratov in zaradi majhne številnosti primerkov med najbolj ogroženimi vretenčarji v svetovnem merilu, njena največja nevarnost pa je človek.«

Aktualne okoljske probleme so Belokranjci želeli izpostaviti ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku, ki pa je obisk kmetije Zupančič odpovedal. Želeli so ga opozoriti tudi na nujno zavarovanje habitata črne človeške ribice, ki ga občina Črnomelj sama ne zmore, saj bi za velike naložbe, kot je gradnja kanalizacije, nujno potrebovala sodelovanje države. Predstavniki novonastale črnomaljske civilne iniciative Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo, pa so ministru želeli predati tudi protest in podpise zaradi smradu iz bioplinarne in prašičje farme na bližnjih Lokvah.

Novi infocenter na kmetiji Zupančič, kjer si je črno človeško ribico mogoče tudi ogledati v živo, pa ni namenjen le predstavitvi te podvrste bele človeške ribice, ki so jo pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Glavni namen centra je spodbujanje ljudi k odgovornemu ravnanju do okolja, ki bo pripeljalo tudi do ohranjanja ogrožene črne človeške ribice.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine