Ljubljana – Pet slovenskih bolnišnic (Celje, Kranj, Trbovlje, Slovenj Gradec, Onkološki inštitut Ljubljana) je menda nenamensko porabilo del denarja, ki so ga leta 2017 dobile za sanacijo izgub. Potem ko obvezne revizije v bolnišnicah niso odkrile nič spornega, sta pristojni ministrstvi za zdravje in finance lani sprejeli drugačno tolmačenje zakona. Rezultat so odločbe urada za nadzor proračuna, ki petim bolnišnicam nalaga vračilo dela sredstev. To bo nekatere pahnilo še globlje v rdeče številke.

Pet bolnišnic mora skupaj vrniti skoraj pet milijonov evrov, vseh petnajst bolnišnic je leta 2017 za sanacijo izgub prejelo 136 milijonov evrov. Vse kaže, da nobeni od bolnišnic ne bi bilo treba vračati ničesar, če urad za nadzor proračuna ne bi junija lani podal usmeritev za tolmačenje 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, po katerem so bolnišnice denar prejele 30. novembra 2017. Po zakonu so bolnišnice denar lahko porabile za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Zakon ne določa presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko.



Kot so odgovorili iz urada za nadzor proračuna, so v inšpekcijskem nadzoru ugotovili, »da ministrstvo za zdravje zakon o interventnih ukrepih interpretira drugače, kot je po mnenju urada določalo besedilo zakona. Ker urad ni pristojen za interpretacijo zakonov, je predlagal uskladitev med ministrstvom za finance in ministrstvom za zdravje ter pripravo usmeritev.« Urad je podal usmeritev, da bi za namensko porabo štelo plačilo neplačanih obveznosti in posojil za vse tisto, kar je zapadlo do vključno 29. septembra 2017, ko je bil interventni zakon sprejet. Ministrstvi sta se 29. julija 2019 uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar.

Ogorčenje v bolnišnicah

V vodstvih bolnišnic se sprašujejo, zakaj urad za nadzor proračuna drugače razlaga zakon o interventnih ukrepih, kot si ga razlagajo v bolnišnicah in kot so si ga razlagali tudi na ministrstvu za zdravje. Sredi novembra 2017 je namreč takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc slovenskim bolnišnicam, ki so dobile sredstva po interventnem zakonu, v dopisu zapisala: »Namenska poraba sredstev ni vezana na rok, ki je določen za izvedbo revizije o porabi sredstev (31. maj 2018). Ugotavljamo, da nekateri zavodi (na primer Onkološki inštitut Ljubljana) ne izkazujejo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev, zato priporočamo, da takšni zavodi enkratna transferna sredstva v prihodnosti namenijo za namene, ki so opredeljeni v zakonu.«

Tri milijone evrov so v proračun iz Onkološkega inštituta Ljubljana že vrnili. Ker so jih imeli shranjene na posebnem računu, vračilo ni vplivalo na poslovni izid konec leta. Spomnili so, da so bili v sanacijo vključeni po nepotrebnem, saj niso izkazovali več neplačanih obveznosti. Na to so že na začetku opozorili ministrstvo za zdravje, a so jim od tam priporočili, naj v tem primeru sredstva porabijo za namene, opredeljene v zakonu o interventnih ukrepih, in sicer nekoč v prihodnosti. »V zakonu torej ni bil določen rok za porabo. Denar bi lahko porabili do konca posebnega vladnega projekta leta 2021,« so potrdili tudi na Onkološkem inštitutu.



V drugih bolnišnicah so nad odločitvijo ministrstev za določitev presečnega datuma ogorčeni. Vse bolnišnice, ki so plačevale račune, ki so zapadli po 30. novembru 2017, so namreč v prekršku in so dobile naloženo vračilo denarja. »V našem primeru je spornih trinajst dni. Zadnje račune smo s sanacijskimi sredstvi plačali 13. decembra 2017,« je povedala direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Romana Martinčič. Državi zato dolgujejo dobrih 190.000 evrov sanacijskih sredstev. Dobili so jih 471.000 evrov. Dodaja, da so v poslovni sanaciji in da je to za trboveljsko bolnišnico velik denar. »To je absurd. Isti lastnik, ki naj bi nam pomagal, da bi se rešili iz težav, nas zdaj tolče. V naši bolnišnici smo namensko porabili sanacijska sredstva. Z njimi smo poplačali dobavitelje. Na odločbo inšpektorata smo se pritožili na štirinajstih straneh, za kar smo porabili veliko dodatnega dela, tudi ob koncih tedna,« je ogorčeno zaključil Romana Martinčič.

Nelikvidna bolnišnica bo vračala

Največ, dobrih 924.000 evrov, mora vrniti Splošna bolnišnica Celje, ki je po interventnem zakonu dobila 4,1 milijona evrov. Na odločbo so se na vlado že pritožili, odgovora pa še niso dobili. Direktorica Margareta Guček Zakošek je povedala, da se bodo o upravnem sporu, če bo vlada njihovo pritožbo zavrnila, še odločili: »Vsekakor bomo sredstva morali verjetno vrniti v prvi fazi.« Zakaj bi denar vračali, direktorica ne odgovarja. Dejstvo je, da je celjska bolnišnica, ki prav v tem času začenja eno največjih investicij v slovenskem zdravstvu, bolnišnično novogradnjo, od ministrstva in vlade ter državnega denarja zelo odvisna, denar za celotno 117 milijonov evrov vredno investicijo niti še ni zagotovljen.




Poleg tega v Celju upajo na pomoč države tudi pri reševanju sedanje finančne situacije, saj so že eno leto nelikvidni. Guček Zakoškova pravi, da so njihovi plačilni roki do dobaviteljev okoli 95 dni, dovoljenih je 60. »Slab BVNBVNV Slovenj Gradcu, kjer so za pokrivanje izgub dobili 5,2 milijona evrov, jim grozi vračanje sredstev v višini 595.000 evrov. likvidnostni položaj lahko ogrozi lastne investicije in nadaljnje nabave medicinske opreme iz sredstev za amortizacijo, prav tako tudi izplačila nadur delavcem, kot se je zgodilo leta 2017, ko SBC ni izplačevala vnaprej odrejenih nadur. Te smo v vrednosti 900.000 evrov poravnali šele lani, ko nam je uspelo izplačevati tudi redno odobrene nadure,« je še pojasnila Guček Zakoškova. Če bi nadure leta 2017, ko je bolnišnico vodil Marjan Ferjanc, izplačali takoj, bi do te mere zamujali s plačili dobaviteljem, da bi sredstva interventnega zakona porabili prej. In očitno ne bi bilo treba ničesar vračati.

Grožnje s tožbo

V nekaterih drugih bolnišnicah imajo ostrejšo retoriko. V Slovenj Gradcu, kjer so za pokrivanje izgub dobili 5,2 milijona evrov, jim grozi vračanje sredstev v višini 595.000 evrov. Denarja ne nameravajo vrniti, zanj se bodo borili z vsemi pravnimi sredstvi, če bo treba tudi s tožbo, saj bi vračilo tega denarja za bolnišnico pomenilo hud likvidnostni udarec. »Denar smo porabili skladno z zakonom, leto in pol pozneje pa sta se ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance dogovorila, da je bil presečni datum za poplačilo zapadlih terjatev do dobaviteljev 30. november, ne 30. december 2017. Moj komentar je, da oče in mama ne vesta, kako vzgajati otroke …« je izjavil Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice.



Podobno oster je direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Marko Breznik: »Obe ministrstvi nimata pristojnosti spreminjati zakonskih določb, ampak to lahko naredi zgolj zakonodajalec, ki pa tega ni storil. Kakršnokoli vračanje prejetih sredstev iz kakršnegakoli razloga je v popolnem nasprotju s težnjo po sanaciji javnih zdravstvenih zavodov.« Kranjska bolnišnica je sicer prejela 1,5 milijona evrov, vrniti pa bi morala 122.166 evrov.

»Nedopusten poseg v zakon«

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije nasprotujejo ugotovitvam in odločitvam inšpektorjev, pravi direktor združenja Marjan Pintar. Pravi, da pri nadzorih ni bil upoštevan temeljni namen zakona, to je pokrivanje izgub v bolnišnicah po stanju na dan 31. 12. 2016. Glede presečnega datuma 30. 11. 2017 kot merila pravilnosti plačila zapadlih obveznosti do dobaviteljev, pa je dejal: »Ta presečni datum ni naveden v interventnem zakonu, ampak ga je določilo kar samo ministrstvo za finance naknadno, v obdobju izvajanja nadzorov. Po našem mnenju takšno ravnanje pomeni nedopusten poseg v vsebino zakona.«

V združenju ugotavljajo, da kriterij presečnega datuma ni bil uporabljen v nadzorih pri vseh bolnišnicah: »To pomeni, da so bile bolnišnice obravnavane neenakopravno.« Pregled javno objavljenih zapisnikov inšpekcijskih nadzorov kaže, da to merilo, denimo, ni bilo upoštevano v primeru Splošne bolnišnice Izola. Ta je prejela 12,3 milijona evrov sredstev, največ med splošnimi bolnišnicami, sredstva pa so predstavljala več kot četrtino proračuna bolnišnice v tistem obdobju. Po podatkih, ki so jih od bolnišnic prejeli v združenju, naj bi izolska bolnišnica, če bi upoštevali presečni datum 30. 11. 2017, prav tako morala vrniti denar, in sicer okoli 2,2 milijona evrov. A izolska bolnišnica je imela inšpekcijski pregled že leta 2018, ko novega tolmačenja zakona še ni bilo.

Dobro ali slabo?

Z vračilom sredstev namen interventnega zakona ne bo dosežen, je jasen direktor združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar, a težave bodo še večje: »Zahtevana vračila bodo negativno vplivala na poslovni rezultat bolnišnic. Zaradi vračil so potrjeni tudi sanacijski programi in dosedanji prikazani rezultati sanacije teh bolnišnic so nerealni, o čemer je združenje obvestilo tudi sanacijski odbor na ministrstvu za zdravje.«

Ministrstvo za zdravje je nekaterim od teh bolnišnic čestitalo z denarjem. Na seznam desetih uprav bolnišnic v sanaciji, ki jim je konec lanskega leta za delovno uspešnost namenilo skupaj 124.000 evrov nagrade, je namreč uvrstilo tudi bolnišnice, ki jim očitajo nenamensko porabo sanacijskih sredstev. Sanacijska ekipa bolnišnice Slovenj Gradec je iz tega naslova prejela dobrih petnajst tisočakov, Trbovlje osem, Onkološki inštitut pa dobre tri tisočake. Rekorderka prejemkov za delovno uspešnost je bolnišnica Izola, kjer so si člani sanacijske uprave razdelili nekaj več kot 27.000 evrov.