Država bi se z Verbundom poravnala

Ljubljana – Nova petčlanska vladna pogajalska skupina, ki je pooblaščena za pogajanja v zvezi s poplavami na Dravi, od oktobra pa jo vodi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Simon Zajc, naj bi se z avstrijsko družbo Verbund poravnala za škodo na državni infrastrukturi v katastrofalnih poplavah novembra 2012 v porečju Drave.

»Pogajanja potekajo, zato je v tej fazi neprimerno, da bi vsebino pogajanj komentirali,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Neuradno, a iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se pogovarjajo o odškodnini v višini 20 milijonov evrov, čeprav država družbo Verbund na Okrožnem sodišču v Mariboru toži za 71 milijonov evrov, škode na infrastrukturi pa je bilo v porečju Drave za kar okoli 300 milijonov evrov.

Znesek, ki je na pogajalski mizi, je nizek, saj ob poravnavah praviloma ne seže pod 60 odstotkov, večinoma pa se giblje okoli 80 odstotkov terjanega zneska. Poznavalci razmer zato ocenjujejo, da imajo državni odvetniki zaradi slabo opravljenega dela v preteklosti v rokah slabe adute, poleg tega politika noče zaostrovati dobrih odnosov med sosednjima državama.
 

Pogajali so se s figo v žepu

Marijana Cigala, županja Dravograda, pravi: »Država bi jih morala bolj ostro prijeti. Saj ni treba, da Verbund pribije na križ, le pošteno odškodnino naj zahteva. Če bi Drava tekla proti Avstriji in bi mi povzročili takšno škodo, verjemite, da bi morali zanjo še kako globoko seči v žep. Ko gre za pogajanja z njimi, pa naj povem, da so tudi nas vabili za pogajalsko mizo. Za njo so sedli s figo v žepu, saj so se tik pred zdajci s pogajanj umaknili.«

Občina Dravograd za škodo na občinski infrastrukturi Verbund toži za milijon evrov. Njihovi sosedje, avstrijska obmejna občina Labot (Lavamünd), pa je tožbo v višini 620.000 evrov zaradi škode v poplavah umaknila konec aprila lani in se s Verbundom poravnala. Na občini so pojasnili, da so se za umik tožbe odločili, ker je javni tožilec v Celovcu ukinil kazenski postopek proti Verbundu, kar bi po njihovem zmanjšalo uspeh v civilnih postopkih in povečalo tveganja za dolgotrajen in drag sodni postopek. V Labotu so trdili, da za umik tožbe niso dobili denarja, da pa je bilo že pred katastrofalno poplavo jasno, da Labot potrebuje protipoplavno zaščito. Verbund bo zanjo prispeval 1,9 milijona evrov.
 

Država prešteva vreče s peskom

O tem, koliko metrov protipoplavnih zidov in koliko protipoplavnih vreč še potrebujejo v Vuzenici, so pred kratkim pri tamkajšnjem županu in državnem svetniku Franju Golobu poizvedovali zaposleni v Upravi RS za zaščito in reševanje. Občine Dravske doline so seznanili, da bo avstrijski upravljavec hidroelektrarn na Dravi naši državi plačal 20 milijonov evrov. Golob je na vlado naslovil vprašanja, kdaj je oziroma bo država ta denar dobila, za katero škodo ter za kakšen namen ga bo porabila. »To je absurd! Če je država ta denar že dobila, naj ga nameni izključno za protipoplavne ukrepe od Dravograda do Markovcev. Župane vseh občin na tem območju bom seznanil s problematiko in jih povabil na sestanek,« je napovedal Golob. Uprava za zaščito in reševanje pa nam je odgovorila le: »Postopek v zvezi s odškodnino zaradi poplav novembra 2012 še poteka. Iščejo se najboljše rešitve.«
 

Verbund krivdo zavrača

Medtem se na treh slovenskih sodiščih občine, podjetja in posamezniki še naprej trudijo, da bi po sodni poti Verbundu dokazali krivdo in izterjali odškodnine. Za draga izvedeniška mnenja so mnogi morali najeti celo posojila. Celovški odvetnik Franz Serajnik: »Tudi če bi se država z Verbundom res pogajala, se ne bo mogla poravnati v škodo naših strank. Naš cilj je, da tožbe čim prej dobimo.«

Robert Zechner, tiskovni predstavnik Verbunda, je zanikal, da bi plačali odškodnino, in pojasnil, da proti podjetju v Sloveniji teče več sodnih postopkov, a še nobeden ni zaključen. Krivdo za škodo v poplavah 2012 zavračajo. Pripisujejo jo stoletnim ekstremnim padavinam, torej višji sili, za katero ne morejo odgovarjati po nobenem pravu.