Dražgoše, kraj junakov in krutega maščevanja

Malo je krajev v Evropi, kjer so se ljudje med drugo svetovno vojno pogumno uprli sovražnikovi soldateski, in med te zagotovo spadajo prav Dražgoše, vasica na obronku Jelovice in pod Ratitovcem, kjer so danes množično počastili 80. obletnico tridnevnih bojev Cankarjevega bataljona.

Pod strogimi varnostnimi ukrepi zaradi novega koronavirusa je pred mogočnim spomenikom potekala proslava, na kateri je spregovoril prvi slovenski predsednik Milan Kučan. Opozoril je na razraščajoči fašizem v demokratični preobleki in med drugim pozval ljudi, naj se udeležijo spomladanskih volitev.

Tokratno proslavo v Dražgošah, ki je počastila 80. obletnico bitke, so zaznamovali epidemiološki ukrepi. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Kave ni, čaja ni, ničesar ni. Kazni so prevelike,« nam je razložil lastnik pred zaprto okrepčevalnico v Dražgošah, v kateri smo želeli popiti prvo jutranjo kavico. Tisti bolj pripravljeni pohodniki so se že doma oskrbeli s tekočimi dobrotami in jih tovariško delili med druge obiskovalce. Malce je vse skupaj spominjalo na čas pred 80 leti, ko so domačini še tisto malega, kar so imeli, delili s partizani Cankarjevega bataljona.

Boju borcev z nemškim okupatorjem je sledil strašen zločin. Okupator se je kruto znesel nad domačini in vasico dobesedno zravnal z zemljo. Tisti, ki se takrat niso umaknili s partizani ali pobegnili, so končali v ognju, pod kroglami, v taboriščih, bili razseljeni in pregnani. Maščevanje zaradi poraza, ki ga je prvič na tleh tretjega rajha doživela nemška vojska, je bilo strašno. Njen moralni poraz je bil hujši od vojaških izgub.

Ponosni na upor zoper okupatorja

Med tistimi, ki se redno udeležujejo spominskih slovesnosti, je tudi Zoran Bobič iz Zlatoličja pri Mariboru. Pravi, da spoštuje NOB, predvsem pa ohranjanje vrednot, ki so iz tega boja izhajale, zato spomin na Dražgoše nikoli ne sme zbledeti. Zdaj pa se dogaja, da želijo poraženci biti zmagovalci. A pomembno je, da se ve, kdo je bil takrat zmagovalec in na katerih temeljih je zgrajena današnja Evropa, je dejal sogovornik.

Visok možak s titovko na glavi Andrej Rekelj z Bleda je povedal, da se vsako leto vrača v Dražgoše, za kar ga je kot mladostnika navdušil njegov oče. O današnjem času ni ravno izgubljal besed, dejal je le: »Partizani so se borili za svobodo, zdaj nam jo pa jemljejo.« Za Metličana Boža Flajšmana NOB pomeni, da se danes ljudje ne pogovarjajo v nemškem ali italijanskem jeziku.

FOTO: Blaž Samec/Delo

»Ponosni moramo biti, da so se ljudje takrat uprli potujčevanju, in to je tudi sporočilo dražgoške bitke. Na svoji zemlji ne smemo biti hlapci. Zdaj pa je tako, da se je proti drugi obliki nacizma in fašizma, ki ga doživljamo v Sloveniji in v nekaterih vzhodnoevropskih državah, prav tako treba boriti. Danes smo priča, da vlada časti kolaboracijo.

Ne nasprotujem, da se sorodniki domobrancev spominjajo svojih preminulih, da pa država časti sodelavce okupatorja in jim za dan mrtvih pred njihov spomenik položi venec, je nezaslišano, saj s tem zaničuje partizanski boj. In ta vlada to počne,« je bil oster Flajšman. Od volitev pričakuje, da bo velika večina Slovencev zavrnila porajajoči se neofašizem in neonacizem, da se bo vrnila demokracije in bo konec avtoritarne oblasti, ki nas pelje v pogubo.

Fašizem zlorabil (zlorablja) demokracijo

Približno 1500 ljudi je z govorom pritegnil nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je spoštljivo spregovoril o takratnih civilnih žrtvah in borcih Cankarjevega bataljona. Opozoril je, da je fašizem takrat prerasel v državno ideologijo in sredstvo za militaristično politiko z osvajalno vojno in zločini zoper človeštvo s tem, da je uporabil in zlorabil mehanizme demokratične parlamentarne demokracije. Prav zato je treba ohraniti občutljivost pri prepoznavanju njegovega obnavljanja in se zavedati, da današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine.

FOTO: Blaž Samec/Delo

V času, v katerem živimo, smo priča razgradnji ustavne ureditve, napadom na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in policije in med drugim tudi na svobodo tiska. Izpostavil je razdvajanje Slovencev in težnje po premiku celotne družbene strukture v desno, tudi skrajno desno. Napovedal je, da bo čas po epidemiji zahteven, cena navideznih kratkovidnih koristi z razdeljevanjem predvolilnih daril pa visoka. Za prihajajoče volitve je dejal, da so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se jih je treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas, je sklenil Kučan in ljudi še pozval k cepljenju proti nevarni bolezni covid-19.