Dostop do terapij je v Sloveniji izjemen

Besede zdravnika dr. Sama Zvera, da bo nekdo ne glede na to, ali je iz najvišjega družbenega sloja ali zadnji brezdomec v Sloveniji, dobil isto in najboljšo možno obliko zdravljenja, je potrdil tudi Raziskovalni oddelek medijske hiše The Economist. Objavil je analizo zdravstvene oskrbe bolnikov z neozdravljivo obliko krvnega raka v srednji Evropi in baltskih državah, kjer se je naša država izkazala za najboljšo v dostopnosti terapij.

Diseminiran plazmocitom je drugi najpogostejši krvni rak, ki predstavlja deset odstotkov krvnih rakov na svetu in 15 odstotkov v zahodnih državah, zanj pa ni zdravila. Bolniki doživljajo številne ponovitve bolezni, z vsako ponovitvijo je možnosti zdravljenja manj, je na posvetu pojasnil višji svetovalec pri Economist Impact Gerard Dunleavy.

Stopnja incidence te bolezni v srednji in vzhodni Evropi je nad svetovnim povprečjem in je med letoma 1990 in 2019 znašala 37 in 42 odstotkov. Projekcije kažejo, da se bo med letoma 2022 in 2050 število bolnikov z diseminiranim plazmocitomom še povečalo in da se morajo države na to breme pripraviti, je poudaril Dunleavy.

V zadnjih dveh desetletjih je mogoče opaziti eksplozijo novih načinov zdravljenja. To je opazno tudi pri preživetju pacientov, saj se je možnost za to pri tistih, pri katerih se je bolezen ponovila, podvojila.

Ko imamo privilegij in srečo

Mediana preživetja bolnikov z diseminiranim plazmocitom se je od približno treh let, kolikor je znašala leta 2000, podaljšala na deset let. A razlike v klinični oskrbi raka med državami zahodne Evrope ter državami srednje in vzhodne Evrope so velike. Slovenija spada med tiste, kjer je za te bolnike odlično poskrbljeno. Dr. Zver je povedal, da naš bolnik nima izkušnje s tem, da bi bilo zdravilo, ki pomaga, ki lahko reši njegove težave, nekaj sto kilometrov stran, a ga ne bi mogel dobiti, ker ne bi imel denarja ali dostopa do njega in bi zato bolezen zato šla svojo pot. »Naš bolnik nima te izkušnje in to nas dela drugačne.«

Skladatelj Drago Ivanuša, ki je bil soočen s to strašljivo diagnozo – plazmocitomom, je potrdil, da imamo privilegij in srečo, da smo v taki državi, kjer je skrb za javni interes na tako visoki ravni. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in tamkajšnjim oddelkom za zdravila, ki ga vodi Jurij Fürst, imajo ljudje dostopnost do zdravil s primerljivim sistemom v Nemčiji.

Dr. Matjaž Sever s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana je dejal, da bolezen prepoznajo hitro in glede tega ni zapoznelih zgodb. »Vsi hematologi in vsi vpleteni, drugo podporno osebje, obravnavamo bolnike po zahodnih standardih in ne zaostajamo za obravnavo kolegov v visoko razvitih sistemih.« Obravnava bolnikov poteka po smernicah evropskih in modernih združenj. Sever je spomnil še na dobro zagotovljeno multidisciplinarno obravnavo, ki jo imamo pri nas. Hematologi so močno povezani, zdravnikom splošne prakse pa so na voljo štiriindvajset ur in sedem dni v tednu.

Vsak bolnik s sumom na maligno bolezen pride v treh mesecih do zdravnika, je poudaril Sever. Iz raziskave Economista, opravljene na 628 bolnikih v Evropi, je razvidno, da jih je 51 odstotkov čakalo več kot tri mesece, preden so zaradi simptomov poiskali zdravniško pomoč, 21 odstotkov jih je obiskalo različne zdravnike, preden so potrdili diagnozo, devetim odstotkom bolnikov pa so bolezen diagnosticirali na urgenci.

A možnosti za izboljšave ostajajo, čeprav smo na prvem mestu. Pri tem je izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic izpostavila pomanjkanje standardizirane celostne rehabilitacije za vse bolnike ter posebne rehabilitacije za mlajše delovno aktivne bolnike, ki bi jim omogočila vrnitev na delo. »Še eno področje, ki ga želimo organizacije bolnikov odpreti, je paliativna oskrba, ki na žalost ni dobro dostopna za področje celotne onkologije,« je poudarila in spomnila tudi na slab dostop do kliničnih študij.