Anton Grm FOTO: Brane Piano
Anton Grm, Celje
naročnik od vsega začetka
Bil sem že naročnik Slovenskega poročevalca in ostal sem tudi naročnik Dela. Od nekdaj sem prebral celoten časnik in vse priloge. Tako je še danes. Šele od letos, ko sem prišel v dom starejših, naročam le še sobotno Delo in Nedelo. Berem ga ves dan. Začnem po zajtrku, zvečer, ko gre žena spat, pa rešujem križanko. Preberem vse, tako tudi hčer opozorim na kakšen članek. Posebno rad berem članke iz Celja, s Savinjskega in Kozjanskega. Brez Dela bi bilo težko. Predvsem bi mi bilo dolgčas.
Savina Lazič FOTO: Blaž Samec
Savina Lazič, Portorož
dolgoletna naročnica
Navadno Delo berem zjutraj, včasih pa tudi šele proti večeru. Delo mi je zelo všeč, zato sem vsa ta leta naročnica, saj je edini resni časopis pri nas. Imam le pripombo glede velikosti in tega, da me zelo motijo oglasi na naslovnicah. To se mi zdi katastrofa! Je zavajajoče in nesprejemljivo, zato sem že razmišljala, da bi Delo odpovedala, čeprav bi mi bilo zelo hudo. V njem sicer spremljam predvsem dogajanje v mojem kraju in cenim delo vaših novinarjev.
Metka in Igor Tavčar FOTO: Blaž Samec
Metka Tavčar, Piran
zvesta bralka
Z možem sva že dolgo naročnika in sva z Delom zelo zadovoljna. Preberejo ga tudi naši mladi, čeprav imajo mobilne telefone, po katerih se informirajo, a jih zanimivi članki kljub temu pritegnejo. Preberemo kar vse, politiko, kulturo, zanimivosti, pisma bralcev, kjer je prav tako veliko pametnega napisanega, Sobotna priloga pa je sploh odlična. Delo pogledava že zjutraj, tudi med dnevom, največkrat pa ga bereva zvečer, ko imava več časa. Še posebno me veseli, ko pišete o naših zanimivih ljudeh, dosežkih v športu, znanosti in kulturi.
Vida Pivac FOTO: Blaž Samec
Vida Pivac, Izola
naročnica Slovenskega poročevalca in Dela od prve številke
Delo dobim ob 5.30, in ko se mož Ivan čez dve uri prebudi, mu ob zajtrku že poročam glavne novice. Berem ga po šest do sedem ur na dan, najraje novice s področja športa, zdravstva in šolstva, saj sem bila vse življenje učiteljica v Izoli. Rada imam tudi križanke, da ohranjam bistre misli. Na Delo sem naročena že toliko časa, da mi je hči rekla, da bi me lahko uvrstili med častne naročnike.
Marko Milič FOTO: Jože Pojbič
Marko Milič, Križevci pri Ljutomeru
naročnik od leta 1969
Naročnik Dela sem postal mesec dni po tem, ko sem dobil službo. Po dveh letih ga je žena brez moje vednosti odpovedala in naročila ljubljanski Dnevnik. Skoraj sva se sprla in vrnili smo se k Delu. Že od takrat je časnik del moje dnevne rutine: ob 6.30 vstanem, skuham in popijem kavo, nato potelovadim in točno ob 7.20 začnem brati. Preberem ga v celoti, razen nekaterih člankov, in tako bo tudi v prihodnje.
Venčeslav Pišot FOTO: Delo
Venčeslav Pišot, Ankaran
bralec od leta 1963
Že kot študent sem kupoval Delo. Najraje zvečer, ko smo šli v Kino Komuno in smo si sveže Delo privoščili že takoj po 21. uri v trafiki nasproti Name. Zdaj ga redno kupujem v trgovini ali trafiki. To je edini dnevnik, ki ga redno berem, saj je kljub številnim menjavam in spremembam obdržal karakter in svoj pogled. Ocenjujem, da je dokaj objektiven. Ne kupujem ga zaradi novic, pač pa zaradi komentarjev in analitičnih člankov posameznih avtorjev – od slavistov do astronomov.
Valentin Skubic FOTO: Tomi Lombar
Valentin Skubic, Ljubljana
bralec šest desetletij
Zame je dopoldansko branje Dela v tiskani izdaji posebno doživetje – od naslovne teme in največkrat z njo povezane karikature do vsega ostalega. Storite vse, da se bo osrednji slovenski časnik ohranil v tiskani izdaji ter nam tako še naprej vsak dan prinašal novice in spomine vseh vrst. V zadnjem desetletju sem začel tudi sam pisati za prilogo Znanost in rubriko Pisma bralcev. Časnik se je v 60 letih razvijal in uvajal rubrike, ki nam poleg obveščanja o dogajanju doma in po svetu prinašajo novice o dogajanju v družbi, znanosti, gospodarstvu, zgodovini, športu in vsem, kar zanima razgledane ljudi.
Milan Verdev FOTO: Jože Pojbič
Milan Verdev, Radenci
redni bralec
Formalno nisem naročnik Dela, a ga berem od sedmega razreda osnovne šole. Takrat ga je redno kupoval moj oče, mene pa je prevzel Dedierjev podlistek o Stalinu. Od takrat me Delo spremlja ves čas, redno in z veseljem ga vzamem v roke, ker cenim vaš prispevek k objektivnemu in kakovostnemu obveščanju, ki je primerljivo s Frankfurter Allgemeine Zeitung in podobnimi časniki. Delovi pisci so intelektualna elita in smetana slovenske družbe. Spremembe so seveda stalnica in te so očitno doletele tudi Delo, a kljub temu ne dvomim, da boste uspešni tudi v prihodnje.
Dane Katalinič FOTO: Jože Pojbič
Dane Katalinič, Bakovci
dolgoletni naročnik
Delo je časnik, ki mene in ženo spremlja že 48 let. Vsebina se je spreminjala s časom in vedno je bila v sozvočju z vsakodnevnim življenjem in dogodki doma in po svetu. Ko ob 6.30 vstanem, je moja prva pot do nabiralnika po Delo. Prelistam ga, preberem naslove in najzanimivejše članke, potem pa se ga podrobno loti žena Nada, ki me včasih opomni na kaj posebno zanimivega. Po toliko letih se človek nanj naveže, postane del tebe, spremljevalec tvojega življenja, s to razliko, da je časnik vsak dan nov in »mlad«, ti pa vsak dan starejši.
Edvard Mihalič FOTO: Jože Pojbič
Edvard Mihalič, Rogašovci
naročnik od leta 1969
Delu sem tako dolgo zvest, ker zanj pišejo dobri novinarji, ki prinašajo verodostojne, zaupanja vredne vsebine. Dokler bo ostalo takšno, kakršno je, mu bom zvest. Včasih dobim v roke kakšen časopis, ki ga hitro zavržem, ali pa na TV-kanalih predvajajo vsebine, ki mi niso všeč. Delo pa spoštujem in članke nekaterih novinarjev berem vedno znova. Do branja Dela imam poseben odnos – postalo je del mojega rituala. Zame ni Dela brez kave, celo kombinacija vonja po tisku in kavi je obvezen del tega rituala. Ravno zaradi zadnjega ne bom nikoli presedlal na spletno Delo.
Komentarji