Dobri pogoji dela in visoke plače so tudi v prid bolnikom

Zdravniški poklic je eden najbolj iskanih v svetu, zato zdravniki z lahkoto migrirajo v druge države. Če doma nimajo dobrih delovnih pogojev in plač, bodo odšli drugam - v drugo državo, v zasebno zdravstvo ali pa bodo zapustili zdravniški poklic. To se dogaja v vseh evropskih državah, zato si mnoge države prizadevajo obdržati zdravnike doma, sta povedala predsednik Evropskega združenja zdravniških organizacij (CPME) dr. Christiaan Keijzer in predsednik Evropske federacije zaposlenih zdravnikov (Fems) dr. João de Deus, ki se te dni mudita v Ljubljani.

Evropski zdravniki v Ljubljani

V Ljubljani poteka dvodnevna generalna skupščina Evropskega združenja zdravniških organizacij, ki združuje 1,7 milijona evropskih zdravnikov specialistov. Na dnevnem redu so imeli številne teme s področja evropske zdravstvene politike, podprli pa so tudi zdaj že 10-tedensko stavko slovenskih zdravnikov. Zdravniške organizacije se povsod zavzemajo za boljše delovne pogoje in plače zdravnikov, saj je oboje izjemno pomembno za ohranitev javnih zdravstvenih sistemov, za katere si prizadevajo tudi zdravniki v vseh državah, sta poudarila oba predsednika. Slabi pogoji dela in nizke plače zdravnike odganjajo iz javnega zdravstva.

Na Portugalskem zaprli urgentne centre

Na Portugalskem, od koder je predsednik Femsa dr. João de Deus, so zdravniki stavkali lani. Zaradi dolgotrajnih slabih razmer je kar polovica vseh zdravnikov odšla delat v zasebno zdravstvo, ki se tam hitro razvija. Veliko se jih je tudi odločilo, da nadaljujejo svojo pot v tujini, kar je druge zdravnike prisililo, da opozorijo na poslabšanje javnega zdravstva. Zdravniki so namesto dovoljenih 150 nadur na leto delali veliko več nadur, zaradi česar so bili preobremenjeni. Trpeli niso le zdravniki, pač pa tudi bolniki. Ko so se zdravniki odločili, da ne bodo delali več kot 150 nadur, je prišlo praktično do kolapsa zdravstva. Zapreti je bilo treba celo več urgentnih centrov, saj ni bilo dovolj ljudi, ki bi opravljali zdravniško delo, je povedal de Deus. »Šele ko se je zgodila ta skrajnost, se je portugalska vlada začela iskreno pogajati s sindikati,« je dejal. Tako so lani dosegli boljše delovne pogoje, ki sledijo evropski direktivi o delovnem času, in boljše plače. Letos se pogovori nadaljujejo.

Mladi želijo tudi prosti čas

Za zdravniški poklic je zaradi preveč časa, preživetega v službi, in razmeroma nizkih prihodkov vedno manj zanimanja, sta povedala predsednika. Povsod po Evropi je enako: mlade generacije zdravnikov niso več pripravljene delati prekomerno, pač pa – nasprotno – želijo biti zaposlene s krajšim delovnim časom. »Od 30 zdravnikov na mojem oddelku so samo trije zaposleni za poln delovni čas,« je povedal Portugalec. Podobno tudi Nizozemec dr. Christiaan Keijzer: »Zdravniki na Nizozemskem zapuščajo poklic ali odidejo čez mejo. Tako izgubimo celoten vložek v izobraževanje zdravnika. Od 25 anesteziologov v naši bolnišnici jih le pet dela polni delovni čas.«

Vlade se hitro odzovejo

V večini držav se vlade na zdravniške zahteve hitro odzovejo, stavke ne tajajo dlje kot nekaj dni. »Če želijo vlade ohraniti zdravnike v lastni državi, morajo poskrbeti za dobre plače in dobre delovne pogoje,« ugotavlja João de Deus. To je dobro tudi za bolnike. Razlike med plačami so v posameznih evropskih državah velike, kar spodbuja zdravnike, da se selijo. Države, kjer so plače najnižje, imajo najmanj zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra. To ne prizadene vladnih struktur, saj gredo k zasebnim zdravnikom, prizadene pa navadne ljudi, ki si zasebnih zdravnikov ne morejo privoščiti.

Predsednika obeh največjih evropskih zdravniških organizacij sta podprla stavko slovenskih zdravnikov. »Slovensko vlado pozivamo, naj spoštuje obljube,« je dejal Keijzer. Predsednik Femsa dr. João de Deus pa naši vladi svetuje previdnost, saj bo lahko postala glavni krivec za padec slovenskega javnega zdravstvega sistema.