Ljubljana – Iz balkanskih držav, kjer odmevajo afere akademske nepoštenosti, številni prihajajo na delo v Slovenijo. Njihova znanstvena dela preverjamo le v točki, če se njihov študijski program ujema z našim, ne pa tudi njihovega znanja. S številom, koliko Slovencem je visokošolsko izobrazbo pridobilo na balkanskih tleh, na pristojnem ministrstvu ne razpolagajo.

Za postopke vrednotenja tujega izobraževanja skrbijo na nacionalnem informacijskem centru za priznavanje kvalifikacij Enic-Naric, ki spada pod okrilje ministrstva za izobraževanje, medtem ko je priznavanje izobraževanja za nadaljnje izobraževanje v domeni fakultet.

Od leta 2010 do danes je bilo rešenih okrog 12.000 formalnih vlog za priznavanje oziroma vrednotenje tujega izobraževanja za namen zaposlovanja ter še najmanj dvakrat več podanih informacij organizacijam in posameznikom glede tujih listin o zaključenem izobraževanju, naštevajo na centru. Iz držav nekdanje Jugoslavije prihaja kar 70 odstotkov vlog, pri čemer prevladujejo iz BiH, nato Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Črne gore. Preostanek je iz drugih delov sveta; prednjačijo Ruska federacija, Ukrajina, Združeno kraljestvo, sosednji Italija in Avstrija, ZDA in Nemčije. Vložitev formalne vloge za vrednotenje tujega izobraževanja sicer ni obvezna, pojem »nostrifikacija«, ki ga v takšnih primerih še vedno pogosto slišimo, pa v Sloveniji ne uporabljamo že zadnjih 14 let, odkar je prenehal veljati zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval.





V tem času so zavrnili nekaj čez 500 vlog za vrednotenje izobraževanja, vzroki pa so različni. Med drugim ni šlo za formalno izobraževanje, država izvora sama ni priznavala kvalifikacij ali institucij kot del njenega formalnega šolskega sistema ali
izobraževanje ni bilo usklajeno z zakonodajo države izvora. V nekaj več kot stoterici primerov je izobraževanje resda bilo priznano kot del tujega šolskega sistema, vendar po ravni, stopnji ali vrsti izobrazbe ni bilo primerljivo s slovenskim šolskim sistemom, saj so obstajale bistvene razlike. Od leta 2005 naprej so v več kot 100 primerih podali prijavo organom pregona zaradi suma na ponarejene listine o izobraževanju.
 

Kako poteka preverjanje?

V postopku na Enic-Naricu preverjajo status institucije, na kateri je zaključeno izobraževanje v posamezni državi in za katerega listino je predložil vlagatelj, informacije o listini in drugih dokumentih, o področju, naslovu in informacijah o programu ter primerljivost s slovenskim izobraževalnim sistemom glede na raven, stopnjo oziroma vrsto izobraževanja.

Podatke o tujih sistemih in kvalifikacijah pridobivajo od pristojnih organov v tujini, med drugim iz podatkovnih baz, izobraževalnih institucij, ministrstev in inšpektoratov. »Kadar so ugotovljene nepravilnosti, nejasnosti ali sum na ponarejeno listino, verodostojnost listin preverjamo pri instituciji, ki jo je izdala, ali drugih pristojnih v tisti državi,« razlagajo na ministrstvu.


 

Le če bodo nadaljevali študij

Medtem na fakultetah in univerzah pojasnjujejo, da se ukvarjajo izključno s priznavanjem tujega izobraževanja kandidatov, ki želijo nadaljevati študij pri nas na drugi ali tretji stopnji. »Ne pa tudi v tujini pridobljenih nazivov za, denimo, namene zaposlitve,« pravijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Postopek priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje študija temelji na zakonu ter ob upoštevanju nacionalnih, mednarodnih in večstranskih sporazumov, ki jih je ratificirala Slovenija. Za njegovo vodenje je zadolžen pooblaščenec na članici univerze, kamor se kandidat prijavi za študij. V kolikor mu izdajo pozitivni sklep o priznanju tujega izobraževanja, se lahko pod enakimi pogoji kot slovenski študentje, prijavi na študij, pojasnjujejo na FDV.

Na mariborski univerzi odgovarjajo, da kandidatom priznavajo zgolj pravico do vpisa v nadaljnje izobraževanje. »Enakovrednosti pridobljenega naziva v postopku priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ne ugotavljamo. Prav tako nismo pristojni za ugotavljanje plagiatorstva, saj v postopku priznavanja preverjamo le pridobljeno izobraževanje kot celoto, ki se dokazuje z ustreznimi listinami.« Enako zatrjujejo na primorski univerzi, kjer še dodajajo, da preverjajo tudi predmetnike študijskih programov in učne načrte, na podlagi katerih se potem odločijo, ali morajo kandidati opraviti še kakšne diferencialne izpite. Njihova praksa sicer kaže, da se kandidati že pred vpisom pozanimajo o možnostih in če naletijo na kakšne ovire, ki bi lahko vplivale na priznavanje njihovega izobraževanja, vpisnih vlog niti ne vložijo. V zadnjih desetih letih so le na eni od njihovih fakultet ugotovili, da kandidatova v tujini pridobljena izobrazba ni bila enakovredna naši.