Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je to vlogo v vladi Roberta Goloba opravljala že zdaj, vendar je formalno vodila ministrstvo brez resorja, ki je z rekonstrukcijo dobilo tudi uradno ime. Poleg tega bo znotraj ministrstev prišlo še do nekaterih prerazporeditev, med drugim bo del storitev ministrstva za javno upravo, povezan z digitalizacijo javne uprave, prešel pod okrilje ministrstva za digitalno preobrazbo, napoveduje Stojmenova.

Stojmenova Duh je izpostavila predvsem projekte in dosežke v vlogi ministrice brez listnice. Po oceni kandidatke je osnova za digitalno preobrazbo ustrezna digitalna infrastruktura. Načrt razvoja digitalne infrastrukture je vlada sprejela avgusta lani. Po tem načrtu je cilj Slovenije pokritost s širokopasovnim internetom za vsa naseljena območja do leta 2030. Na težko dostopnih oziroma komercialno nezanimivih področjih bo ta dostop financirala država iz evropskih sredstev. Emilija Stojmenova Duh dodaja, da bi moral širokopasovni internet omogočati tudi nadgradnjo v gigabitno povezljivost. Slovenija je ena redkih držav, ki ima na področju interneta zagotovljeno univerzalno storitev. Ta prebivalcem daje možnost, da od Akosa zahtevajo, da jim omogoči dostop do interneta. Gre predvsem za področja, kjer operaterji zaradi komercialne nezanimivosti ne nudijo dostopa do širokopasovnega interneta.

Po oceni Emilije Stojmenove Duh je osnova za digitalno preobrazbo ustrezna digitalna infrastruktura. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Stojmenova Duh tudi pričakuje, da bo omrežje 5G do leta 2025 dosegljivo v vseh mestnih naseljih in na primestnih poteh. Do leta 2030 naj bi bilo dosegljivo v vseh naseljenih območjih.

Drugo področje, ki je pomembno za digitalno preobrazbo, so digitalna znanja in kompetence. Po navedbah kandidatke ima Slovenija večji delež prebivalstva, ki nima osnovnega digitalnega znanja. Cilj ministrstva bo, da bi ga do konca leta imelo vsaj 80 odstotkov prebivalcev.

Presnova predvolilnega digitalnega sladkorja

Do konca desetletja bi morale biti tudi vse ključne javne storitve na voljo v digitalni obliki. To ne pomeni, da bi se javne storitve izvajale zgolj v digitalni obliki, ampak je cilj dostopnost. Je pa cilj kandidatke, da bi 80 odstotkov prebivalstva do javnih storitev znalo dostopati v digitalni obliki. Stojmenova je omenila še možnost širše uporabe elektronske osebne izkaznice, ki bo na voljo tudi za identifikacijo zdravstvenih storitev.

Četrto področje, ki ga izpostavlja kandidatka, pa so nove tehnologije. Omenila je nacionalni program za umetno inteligenco, v okviru katerega je predvidena poraba več kot sto milijonov evrov sredstev. Stojmenova Duh je prejela kritike predvsem zaradi neustrezne davčne zakonodaje, ki ovira zaposlovanje ustreznih kadrov. Zaradi tega nekatera podjetja tehnološke oddelke že selijo in razvijajo v tujini.