»Potrebujemo diplomirane medicinske sestre, ostale medicinske sestre, negovalke, študente zadnjih letnikov medicine in nege,« je bil popoldan v Škofji Loki jasen direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman, ki v času epidemije opravlja še funkcijo regijskega koordinatorja zdravstvene nege v trenutno najbolj okuženi slovenski regiji, Gorenjski.

»Že jutri potrebujemo deset prostovoljcev. Resnično bi prosil, potreba je velika. Za plačilo bo poskrbljeno,« je dodal. »Tiste, ki imate ustrezna znanja, prosim, da se javite na elektronski naslov tajnistvo@klinika.golnik.si. Izvedli bomo trening uporabe zaščitne opreme in gibanja v rdeči coni ter skoordinirali pomoč z direktorico CSS Škofja Loka Silvo Košnjek.«



Epidemiološka krivulja v Škofji Loki ostaja med najstrmejšimi v državi, pa čeprav moraš po uvedbi strožjih ukrepov na ulicah in trgih tega mesteca precej pozorno pogledati, če želiš uzreti koga, ki jim ne bi sledil. Zdravstvene potrebe pa so velike tudi po drugih domovih na Gorenjskem, je še povedal Rozman.

Škofja Loka je prvo slovensko mesto, v kateri so rdečo cono za starostnike iz doma starejših vzpostavili v osnovnošolski telovadnici. Vseh 32 okuženih stanovalcev iz doma je po besedah njegove direktorice že od ponedeljka v bližnji telovadnici Osnovne šole Jela Janežiča, ki bi jo v normalnih razmerah zapolnjevalo vse kaj drugega. Otroški vrvež. Sedaj daje vtis izolirane trdnjave z opečnato fasado, katere red rahlja pisan relief z otroško igro.


 

Zagotovili so 46 dodatnih postelj

Okužene starostnike so selili reševalci nujne medicinske pomoči, selitev postelj so opravili prostovoljni gasilci. Po besedah Košnjekove ima sicer CSS Škofja Loka kapaciteto 220 stanovalcev. Do selitve v telovadnico so imeli v centru vzpostavljeno rdečo cono, a le za sedem stanovalcev, to pa kmalu ni več zadoščalo. Iskali so možnost vzpostavitve rdeče cone s 30 do 40 posteljami.

»Računamo, da bo to glede na epidemiološko sliko v Sloveniji dovolj. Najustreznejši prostor je bila ta dvorana, ki ima ustrezne sanitetne prostore in ogrevanje. Ima tudi dva vhoda in izhoda, kajti poleg tega, da skrbimo za ustrezno bivanje stanovalcev, moramo zagotoviti tudi čisto in nečisto pot in vse potrebne filtre. Zagotovili smo 46 postelj, kakšno lahko še dodamo.«

Izjemno težka je situacija v CSS Škofja Loka s kadrom. Ob 32 pozitivnih oziroma obolelih stanovalcih je namreč po najnovejših podatkih kar 20 okuženih tudi med zaposlenimi.

»Največja kriza je s kadri,« pravi direktorica. »Dolgo časa smo vzdrževali stanje z desetimi pozitivnimi zaposlenimi, danes pa smo na številki 20. V tem trenutku ne vemo, kako bomo jutri, ob potrebah svojcev, ki želijo dnevno imeti informacije o stanovalcih, kar je razumljivo. Določili smo plan oziroma uro, ko lahko pokličejo za informacije medicinsko sestro ali stanovalca v rdeči coni, a nam ga dejansko ne uspe realizirati, ker se vmes zgodijo nujne stvari. Nismo vselej dosegljivi, prihaja do razburjenj svojcev,«


 

»Vsi zaposleni delamo že skoraj vse«

»Kako bomo s kadri jutri, ne vem. Ta trenutek, preden smo prišli sem, smo izvedeli za pet novih okuženih zaposlenih. V centru imamo sicer že od prve okužbe organizirano tako, da vsi delamo že skoraj vse. Vključno z mano. Socialna služba, delovna terapija, fizioterapija, vsi delajo v dveh izmenah. Zdravstveno-negovalni kader ima dvanajsturno izmeno. Vsi delamo, vsi smo tudi v uniformah. Za pomoč pri prevozu hrane smo dobili nekaj študentov, v soboto naj bi dobili pomoč zdravstvene sestre iz zdravstvenega doma. Upamo na še kakšno, ne vemo pa, od kje še lahko. Potrebovali bi jih deset.«

Zaprosili so tudi za prostovoljca, ki bi bil v rdeči coni in bi bil na razpolago le za telefonske klice. Tako bi nosil telefon do stanovalcev, opremili pa bi ga enako kot zaposlene. »Mogoče bi bilo dobro stopiti v svet rdeče cone, ker nekateri še vedno ne razumejo resnosti tega problema,« je še povedala Košnjekova.

»Vsaka selitev je za starostnike težka. Tudi če gre v bolnišnico. A smo jim v tem primeru nekako pojasnili, da je to kot status bolne osebe, ker bolnišnice ne morejo sprejeti toliko pacientov. Za čas zdravljenja jih skušamo preseliti v posebno enoto, nakar se bodo vrnili. A ni to za nikogar enostavno,« je še povedala na novinarski konferenci, na kateri presenetljivo ni bilo videti predstavnikov škofjeloške občine. Četudi na lokalnih dogodkih redko manjkajo. Kot je dodala direktorica, so sicer z občino sodelovali pri iskanju ustreznega prostora za rdečo cono. Pri realizaciji pa so bili sami.


 

Za ministra Ciglerja Kralja primer dobre prakse

Seveda so bile med odzivi na prvo selitev oskrbovancev kakšnega slovenskega doma starejših občanov v osnovnošolsko telovadnico tudi kritike, a jo je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je bil prav tako med govorci na konferenci, v kontekstu kroničnega pomanjkanja prostora za vzpostavitev rdečih con za okužene v domovih označil za primer dobre prakse.

»Ima vse potrebno za oskrbo starejših, med drugim tudi sanitarije za invalide in drugo infrastrukturo. V CSS Škofja Loka so se uspeli takoj, ko so predvideli potrebo po zunanji rdeči coni, povezati s ključnimi lokalnimi in regionalnimi akterji, naj omenim dr. Rozmana in lokalno skupnost, predvsem pa ravnateljico osnovne šole Jela Janežiča Marjeto Šmid, ki je takoj dala na razpolago prostor,« je povedal minister.

Dodal je še, da ima večina slovenskih domov že vzpostavljene rdeče cone, a omejene, za do deset oskrbovancev. Porast okužb bo potrebe po pričakovanjih povečal, Cigler Kralj pa vidi rešitev te in še kakšne težave v PK5, ki bo omogočal tudi določitev zunanjih lokacij za rdeče cone.