Direktor Publikusa Slavko Hrženjak grozil vodji kočevskega zavoda za gozdove

Kočevje - »Takšen nivo komunikacije je nedopusten,« pravi Katja Konečnik, vodja kočevskega zavoda za gozdove, ki ji je v petek po telefonu grozil Slavko Hrženjak, lastnik in direktor podjetja Publikus, ki je maja na parcelo pri Moravi dovažal odpadke in z njimi zasipal vrtače.

V petek, po objavah v medijih, kjer so izpostavili neprimernost odlaganja nenevarnih odpadkov v občutljivi kočevski kraški svet, je Katja Konečnik vrnila telefonski klic Slavku Hrženjaku. »V preteklosti smo vedno korektno sodelovali. Zadnje je bilo krčitveno dovoljnje, ki smo mu ga izdali pri nas za parcelo pri Moravi,« pravi gozdarka.

Lastnik več podjetij za zbiranje in predelavo odpadkov ji je po telefonu dejal, da mu je z blatenjem po medijih povzročila veliko škodo. Potem je postajal vedno bolj razburjen in je začel tudi kričati, pravi Konečnikova, češ, da nikoli več ne bo smela stopiti na njegovo parcelo, sicer ji bo polomil vse noge in da bo, če bo potrebno, tudi streljal. »Na vprašanje ali so to grožnje, je rekel, da so to grožnje,« pravi Katja Konečnik. Slavko Hrženjak je v pogovoru za Delo potrdil, da se je pogovarjal s Konečnikovo in ji grozil, da ji bo polomil noge: »Jaz ji ne smem groziti, ona pa lahko ogroža moja podjetja in investicije, ki jih izvajamo. Publikus ima 113 zaposlenih!« To, kar se zadnjih nekaj dni dogaja v medijih, je po Hrženjakovih besedah načrtovana gonja proti njemu.
Konečnikova je grožnje prijavila na policiji, kjer so sestavili zapisnik. Obvestila je tudi zaposlene na zavodu za gozdove, tako da jo bodo obveščali o vsaki posebnosti, ki bi se jim dogajala. »Če bo potrebno, bodo delo pač opravljali v spremstvu policije,« pravi kočevska gozdarka, ki nadaljuje: »To so nedopustni pritiski na javne uslužbence.«



Katja Konečnik še pravi, da niti ni bila na lokaciji pri Moravi, kjer je – tako pravi Hrženjak – v vrtače odlagal nenevarne odpadke, lesno biomaso in gradbeni material, pomešan s plastičnimi vrečkami. Vendar pa se ne strinja s Hrženjakovimi poskusi, da bi odpadke, ki jih je zakopal v zemljo in ki bi jih v resnici moral odložiti na deponijo, pustili tam, kjer so: »Posledice takih dejanj bodo lahko vidne šele čez čas, ko se bo že pozabilo na to, kaj je odloženo v tamkajšnjih vrtačah.«

Okoliški prebivalci in predstavniki društva Ekologi brez meja opozarjajo, da nihče ne ve, kaj je v resnici zakopano v zemljo. Slavko Hrženjak je z zemljišča pri Moravi, ki je v lasti njegove žene Mojce, odpeljal le tisti material - po podatkih inšpekcije je bilo okoli 200 kubičnih metrov odpadkov -, ki so jih na parceli našli pred zakopavanjem v zemljo in je odvoz odredil inšpektor za okolje in naravo. »Naredili smo to, kar je odredil inšpektor,« se zagovarja Slavko Hrženjak.



To pa ni dovolj, menijo mnogi, saj bi se morala inšpekcija za okolje in prostor zganiti in opraviti svoje delo: preveriti, kaj je v resnici zakopano v občutljivi kraški zemlji. Z ministrstva za okolje in prostor pa v medlih odgovorih pravijo, da bo inšpektorat, »v kolikor bo potrebno« »v okviru izrednega monitoringa izvedel sondiranje terena in oceno odpadkov v primeru, da sondiranje potrdi odlaganje odpadkov v tla.« Inšpekcija bo, če bo ugotovila, da so bili na tej lokaciji odloženi še kakšni drugi odpadki, »ukrepala skladno s predpisi«. Slavku Hrženjaku, ki je neznano količino neznanih odpadkov odlagal na način, ki ni dovoljen, inšpekcija tudi ni izrekla kakršnega koli ukrepa, saj postopek še ni zaključen. Prav tako pa so na ministrstvu zapisali, da »do danes ni bilo potrjeno, da bi odpadki izvirali iz podjetij za obdelavo odpadkov, ki jih ima lastničin mož (npr. z Jesenic.)«