Delovna mesta ohranili le varnostniki

Otiški Vrh – Ta teden se je v evidenco brezposelnih na zavodu za zaposlovanje prijavila večina od 33 zaposlenih v edini slovenski tovarni ivernih plošč v lasti turškega koncerna Yildizlar Yatirim Holding. Naložba, vredna okoli 45 milijonov evrov, se odmika za leto ali dve.

Vodja koroških uradov za delo Jasmina Uršič je potrdila, da so se po koncu 30-dnevnega odpovednega roka na zavodu prijavili zdaj že nekdanji zaposleni v tovarni ivernih plošč, v kateri naj bi že zdavnaj zagnali proizvodnjo pod vodstvom turškega investitorja Yildizlar Yatirim Holding.

»Največ nekdanjih zaposlenih iz tovarne ivernih plošč se je prijavilo na uradu za delo v Dravogradu, Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem, najmanj v Radljah ob Dravi,« je povedala Jasmina Uršič.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so presenečeni zaradi umika naložbe, saj turško naložbo ves čas podpirajo, država pa jo je po interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 uvrstila celo med strateške investicije. Z ministrstva so sporočili, da vloga turškega lastnika za dodelitev finančne spodbude projektu ostaja v postopku obravnave.



V podjetju Yildiz Entegre Adria, ki so ga ustanovili v Sloveniji, so ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnili, da se z naložbo ne umikajo iz Slovenije, a da zaradi zdravstvene in gospodarske negotovosti kot posledice svetovne epidemije bolezni covid-19 te ne morejo nadaljevati.
 

Najprej so kupili stiskalnico iverja

Yildiz Yatirim Holding je prišel v Slovenijo jeseni 2017. Najprej je od avstrijske lizinške hiše Heta Asset Resolution kupil 200 metrov dolgo stiskalnico iverja, ki je osrednji stroj tovarne ivernih plošč. Zanj je lizinški hiši odštel dva milijona evrov. V javnosti se je ugibalo, da so morda stiskalnico iverja kupili zato, da jo bodo odpeljali v Romunijo, kjer imajo poleg Turčije in ZDA organizirano proizvodnjo ivernih plošč. Na dan jih na vseh treh lokacijah proizvedejo 10.500 kubičnih metrov.

Potem ko so na prigovarjanje slovenskih oblasti – glavno vlogo je odigral takratni kmetijski minister Dejan Židan – kmalu zatem kupili še tovarno v stečaju, je bilo jasno, da z naložbo na Koroškem mislijo resno. Za tovarno so stečajnemu upravitelju nakazali 7,5 milijona evrov, kar je bilo dva milijona več, kot je znašala izhodiščna cena.

V času od prihoda na lokacijo so v Otiškem Vrhu demontirali staro proizvodno linijo ter izbrali in v Nemčiji naročili nov strojni park. Zaradi padca turške lire ga po naših informacijah niso pripeljali na Koroško. Turški investitorji so prekinili pogovore tudi s Slovenskimi državnimi gozdovi. Pogodbe o dobavi lesa niso podpisali. »Pismo o nameri je bilo veljavno do junija 2018, v tem času pogodba ni bila sklenjena,« so sporočili iz SiDG. Podjetje je sicer izpolnjevalo pogoje za strateškega investitorja in bi lahko podpisalo pogodbo o dobavi 35 odstotkov količin, ki bi jih predelali v svojem obratu na Koroškem.
 

V Romuniji vložili 170 milijonov evrov

Ob prihodu, ko je bilo v Otiškem Vrhu veliko slavje, ki se ga je ­udeležil tudi takratni minister Židan, so turški investitorji napovedali, da bodo v tovarni na leto izdelali 450.000 kubičnih metrov ivernih plošč ter ob zagonu proizvodnje zaposlili okoli 180 ljudi, kasneje naj bi število zaposlenih še ­povečali.



Za nakup tovarne v Sloveniji se je Yildiz Yatirim Holding odločil, ker hoče okrepiti prisotnost v Evropi pa tudi v severnoafriških državah, kamor bi iverne plošče prodajali prek Luke Koper. Koncern, ki je v družinski lasti in se ukvarja tudi z ladijskimi prevozi, železarstvom, kemično industrijo in nepremičninami, je pred dvema letoma v Romuniji končal 170 milijonov evrov vredno naložbo. V tamkajšnji tovarni na mesec izdelajo 30.000 vratnih kril in 15 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog.

Na Koroškem z negotovostjo opazujejo dogajanje. Z investitorji iz Turčije nimajo dobrih izkušenj. Od stečajnega upravitelja Preventa je isto tovarno leta 2011 kupilo podjetje Miador iz Istanbula. Stala ga je borih 2,7 milijona evrov. Miador je obljubljal večmilijonsko dokapitalizacijo tovarne, a obljube ni izpolnil. Brez službe je ostalo 110 delavcev.