Delo na domu: slab nadzor in veliko neznank

Ljubljana – Začasna rešitev v času epidemije covida-19 je postala nova realnost: imenuje se delo od doma, ki je zakonsko slabo urejeno, predvsem pa nad njim ni pravega nadzora. Tihi dogovor naj bi bil, da inšpektorji ne bodo ravno iskali igel v senu. V Sloveniji je letos delo od doma prijavilo več kot 10.560 delodajalcev.

Novim razmeram na trgu dela bo treba prilagoditi tudi zakonodajo o delovnih razmerjih. Razpravo o tem želi minister za delo Janez Cigler Kralj s socialnimi partnerji odpreti še letos. Delodajalci in sindikati jo pričakujejo z velikim zanimanjem.
Za ministra je delo na daljavo »zelo pomembna tematika«, za katero si želi, da »bi lahko predlagal ureditev, ki bo sprejemljiva tako za zaposlene kot tudi za delodajalce«. Cigler Kralj ocenjuje, da imamo »dobra izhodišča za razmislek glede izvajanja dela na daljavo in pogovor v okviru socialnega dialoga predvsem na podlagi izkušenj v času pandemije« in da »velja delu na daljavo posvetiti več pozornosti v vseh dejavnostih«, kjer je to le mogoče.



Trenutno zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z delom na daljavo predpisuje štiri obveznosti. Delodajalcu nalaga, da o odrejenem delu od doma obvesti inšpektorat za delo, z zaposlenim sklene pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, v kateri določi pravice, obveznosti in pogoje dela, saj je odgovoren tudi za varnost na delovnem mestu domá. Delavcu, ki dela od doma, pripada nadomestilo za prehrano in za uporabo lastnih sredstev.

Kako delo od doma urediti le z aneksom?

Da bi spodbudili uporabo in možne poenostavitve izvajanja dela na daljavo, bodo na ministrstvu za delo med drugim proučili, kolikšne so možnosti, da delo na domu uredijo le z aneksom k pogodbi o zaposlitvi – brez sklepanja novih pogodb. Za to se zavzemajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, le da bi gospodarstveniki ob tem, da zagovarjajo, da se delo na domu čim bolj uredi v kolektivnih pogodbah dejavnosti, razrahljali tudi obveznosti delodajalcev glede pogojev za delo na domu in med drugim jasno opredelili prispevek za uporabo delovnih sredstev delavca.

Novartis in Banka Slovenije korak naprej

Med slovenskimi delodajalci, ki spodbujajo delo od doma oziroma ga že urejajo zgolj z aneksi k pogodbam, je nekaj dobrih praks. Farmacevtska družba Novartis je v Sloveniji nekatere oblike fleksibilnega dela uvedla že pred leti, še bolj pa jih spodbuja v zadnjih letih, pravi Mateja Breznik. Januarja 2018 so sklenili okoli 300 aneksov k pogodbam za delo od doma, leto kasneje nekaj več kot 600, januarja letos pa že več kot 1300: »V času epidemije koronavirusa se je še bolj izkazalo, kako pomembna je digitalizacija in kako pomembno je, da Novartis tako na globalni ravni kot tudi v Sloveniji že vrsto let načrtno vlaga vanjo. Zato nismo imeli nobenih težav, da je lahko več kot 1500 sodelavcev že prvi dan prešlo na delo od doma.« Sicer je v času pandemije od doma delalo več kot 1700 Novartisovih delavcev, trenutno pa več kot 940.



»Področje dela od doma imamo urejeno s pisnim dogovorom z zaposlenimi,« dodaja Breznikova, »zahteva pa precej administracije, da se zadosti zakonodaji. Že pred pandemijo, še bolj pa sredi nje, se je namreč pokazalo, da trenutna zakonodaja ne odraža fleksibilnosti, ki je potrebna pri novih oblikah dela.«



V Banki Slovenije (BS) smo izvedeli, da je bilo pred pandemijo delo na domu možno na posebno željo zaposlenega v okviru ukrepov Družini prijazno podjetje. Koristilo ga je okrog deset odstotkov zaposlenih. Ob razglasitvi epidemije pa so upoštevajoč ukrepe za zavarovanje zdravja zaposlenih možnost dela na domu uredili za vse zaposlene, ki jim narava dela to omogoča. V tistem obdobju je od doma delala večina njihovih uslužbencev. To možnost imajo še danes. Formalnopravno je BS delo od doma uredila po pooblaščencu za varnost in zdravje pri delu ter z aneksi k obstoječim pogodbam. Na novo zaposleni pa imajo določbo o možnosti dela na domu že vključeno v pogodbo. Izplačilo nadomestila za delo na domu še urejajo.

Za vstop v dom potrebujejo sodno odločbo

Medtem ko sindikati opozarjajo na ustrezne mehanizme učinkovitega nadzora dela od doma in tudi na varnost pri tem, na inšpektoratu za delo (IRSD) ugotavljajo, da je večina tega dela pisarniškega, varnostno tveganje pa zato majhno. Obveščanje inšpektorata o delu na domu sicer ne predpostavlja samodejnega nadzora, še pravijo. Inšpekcija lahko presoja morebitno nezagotavljanje varnega in zdravega dela na podlagi obvestila o delu na domu. Inšpektor lahko to delodajalcu prepove, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo. Kajti ne glede na prostor opravljanja dela je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati varne delovne razmere – tudi na domu.



Iz obvestil o organiziranju dela na domu, ki jih delovna inšpekcija prejema od delodajalcev, ni bilo razvidno, da bi bilo kakšno domače delovno mesto nevarno ali nezdravo. Tako pri delodajalcih in na lokacijah dela od doma, smo izvedeli, inšpektorat ni opravljal inšpekcijskih nadzorov. »Za to bi skladno z zakonom o inšpekcijskem nadzoru potrebovali tudi odločbo pristojnega sodišča,« so pojasnili.

V obvestilih o organiziranju dela na domu pa delodajalcem ni treba javiti podatkov o nadomestilu za delo od doma, tako da »slike« o tem, koliko podjetja plačujejo delavcem za porabo domače elektrike, ali ogrevanje, ali za domačo opremo, ni. Neuradno: nekaterim delavcem pripada za delo od doma nadomestilo v višini enega evra na dan.

Hrvaška: Ne obdavčite nadomestil!

Novosti v delovni zakonodaji, da bo ta vključevala delo na domu, na jesen napovedujejo tudi na Hrvaškem, kjer naj bi že v kratkem začeli posvetovanja s socialnimi partnerji. Vprašanje zanje bo, ali osvežiti neustrezne člene zakona o delu ali zadeve reševati v sklopu kolektivnih pogodb ali morda celo poiskati tretjo rešitev. Tako delodajalci kot sindikati pa se strinjajo, da je sedanji zakon zapleten in zastarel.



Medtem ko sindikati za zdaj ne bi spreminjali zakona in s tem pravic delavcev, temveč bi delo na domu urejali s posebnimi pogodbami o delu, delodajalci pričakujejo, da bodo nadomestila za vse stroške iz naslova dela od doma neobdavčena. Trenutno je nadomestilo (če je izplačano) praktično del bruto plače. To bo najbrž tudi najbolj vroči del pogajanj, saj hrvaška vlada doslej ni pristala, da bi to bili priznani stroški delodajalca.