Danski javni medij na prepihu

Na Danskem bo 1. januarja začela veljati nova medijska zakonodaja, ki določa postopno 20-odstotno znižanje financiranja javne radiotelevizije DR v prihodnjih petih letih. Vlada je s sprejetjem zakonodaje jeseni ukinila tudi obvezni prispevek za javni servis, ki so ga plačevala skoraj vsa gospodinjstva.

Namesto tega bodo DR s trenutno okoli 450 milijonov evrov »težkim« letnim proračunom in 3000 zaposlenimi financirali iz običajnih dajatev. Za to se je desnosredinska koalicija s podporo Danske ljudske stranke (DF) odločila zaradi previsokih stroškov delovanja javnega servisa in z argumentom, da njegova moč ogroža zasebne medije.
 

Okrnjena vsebina

»Vedeli smo, da bodo rezali,« je povedala novinarka in voditeljica na enem od radijskih programov DR Julie Hornbek Toft. Medtem ko javnega servisa zaradi obveznega prispevka še pred kratkim ni skrbelo privabljanje oglaševalcev in naročnikov, se tiskani in spletni mediji borijo za bralce, ki bi bili pripravljeni plačati za njihovo vsebino. »Vendar 20 odstotkov? To nas je presenetilo,« je dejala.

Tako radikalno znižanje sredstev ni zgolj običajno zategovanje pasu, ampak rezanje delov organizacije. »Vpeljati bodo morali programske spremembe, pri čemer bodo stežka ohranili kakovostno vsebino, sploh v vzpenjajoči se globalni medijski konkurenci,« je povedala novinarka.

Ukinili bodo tri televizijske in tri radijske programe, izginile bodo nekatere priljubljene razvedrilne oddaje in predvsem prenosi športnih dogodkov, kot je dirka Tour de France. »DR se bo bolj osredotočil na osnovne naloge, kot sta informativni in dokumentarni program ter program za otroke,« je pojasnil Aske Kammer z Univerze v Københavnu.
 

Podpora desnice

Kakovost javne televizije bo padla, so opozorili v danskem društvu novinarjev. Zaradi znižanja sredstev bo v prihodnjih petih letih izgubilo delo od 375 do 400 zaposlenih, od tega približno 70 novinarjev. Toliko ljudi drugi danski mediji in produkcijska podjetja ne morejo zaposliti, so pojasnili v društvu, kjer jih skrbi tudi odprava obveznega prispevka za DR, ki je glavni vir financiranja javnega medija.



Ta je zagotavljal uredniško avtonomijo, zdaj pa bo DR po mnenju društva bolj odvisen od države. »Politika je posegla v delovanje javnega servisa kot še nikoli do zdaj,« je dejal Lars Werge, predsednik danskega društva novinarjev. Manj sredstev za javni servis v društvu razumejo kot maščevanje Danske ljudske stranke, ki več let poskuša zmanjšati moč javnega servisa. Zavedajo se, da je prostor za zmanjšanje sredstev, vendar mora to temeljiti na dejstvih, ne željah vlade.
 

Boj za občinstvo

»Nezadovoljstvo desnice z našim delom se je v zadnjih letih povečevalo,« je povedala Julie Hornbek Toft. »DR s sedežem v Københavnu razumejo kot elitistični levičarski balon, ki je oddaljen od preostalega dela Danske. Širiti so začeli zgodbe o previsokih plačah in preveč zaposlenih na vodstvenih funkcijah. Nekatere so resnične, nekatere pa temeljijo na lažeh.«

Ni dokazano, da zmanjšanje moči javnega servisa pomeni več prihodkov za tiskane, spletne in druge zasebne medije, zlasti ne v času prevlade spletnih velikanov, kot sta Facebook in Google, je povedal Aske Kammer. Radikalno znižanje sredstev DR je po njegovem razlog za skrb, vendar to ne pomeni, da bodo druge evropske države ubrale enako pot.

Odpravo prispevka za javni servis so nazadnje zavrnili marca v Švici. Spremembe so lahko tudi uvod v novo obdobje za DR, je poudarila Julie Hornbek Toft. »Vedno smo bili tarča napadov politike in drugih medijev, kar se je zdaj spremenilo. Očitno ni privlačno napadati nekoga, ki je že pohabljen.«