Danes največji cerkveni Marijin praznik

Katoliška Cerkev danes obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji cerkveni Marijin praznik in tudi dela prost dan. V cerkvah bodo potekala slavnostna bogoslužja, v večjih Marijinih svetiščih bodo maševali škofje.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Na ta dan verniki romajo do nekaterih manj, nekaterih bolj znanih Marijinih svetišč, kjer potekajo procesije in slovesna bogoslužja. Molitvene ure in svete maše so potekale že v sredo, na predvečer praznika.



Tako je med drugim koprski škof Jurij Bizjak v župnijski cerkvi Matere Božje v Strunjanu daroval mašo ob 507-letnici prikazanja. Sledila je procesija z lučkami do strunjanskega križa za blagoslov ribičev, pomorščakov in morja ter nočno bdenje.

Danes bodo slovesna bogoslužja v večjih romarskih središčih vodili slovenski škofje. Povsod bo potekala tudi obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji. Na Brezjah, pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj, bo sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Koprski škof Jurij Bizjak bo mašo vodil v Logu pri Vipavi, mariborski nadškof Alojzij Cvikl na Ptujski Gori, novomeški škof Andrej Glavan na Zaplazu, murskosoboški škof Peter Štumpf pa v Turnišču.


 

Zore na Brezjah izpostavil pomen upanja

V narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah se je zbralo več tisoč ljudi. Na osrednji maši jih je nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je izpostavil pomen upanja, katerega vsebino razkriva tudi današnji praznik. »Upanje človek potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo, bolni zdravilo. Brez upanja se namreč nebo zapre. Brez upanja se obzorja stemnijo. Brez upanja človek nima jutrišnjega dne in brez upanja življenje nima prihodnosti. Brez upanja smo ujeti v danes in v snov,« je dejal Zore.

»Ko se odpovemo upanju, se razdivja človekov sebični jaz, v katerem vidi samo še samega sebe in svoje potrebe. Brez upanja počasi in velikokrat nezavedno oblikujemo svet, kakršen je naš - poln zvenečih besed o človeku in brez resničnih dejanj za človeka. Brez upanja se življenje izprazni,« je opozoril.

Poudaril je, da morajo biti kristjani in vsi ljudje dobre volje, ki živijo iz evangelija Jezusa Kristusa, ljudje upanja. »Kadar živimo iz upanja, takrat smo na strani življenja, na strani človeka in njegovega dostojanstva, takrat smo na strani pravičnosti in spoštovanja; in vse to počnemo ne zato, ker bi bili proti komu, ampak z vsemi svojimi močmi, podprti z upanjem, skušamo izpolnjevati Božjo voljo in poslanstvo, ki nam je bilo zaupano,« je dejal.



Ob tem se je zahvalil vsem, ki si na različne načine prizadevajo za to, da bi kot družba postali odprti za življenje ter vsem, ki si prizadevajo, da bi vsi otroci imeli enake možnosti za razvoj vseh njihovih sposobnosti, zlasti na področju šolanja in izobraževanja. »Zahvaljujem se vam, da zahtevate pravičnost za vse; vsem ki si prizadevate, da bi bila izpolnjena ustavna odločba o financiranju zasebnih šol,« je izpostavil.

Zoretu pri maši prisluhnilo več kot 5500 ljudi iz vseh koncev Slovenije in tudi tujine, številne vernike pa na Brezjah pričakujejo tudi popoldan. Na praznični dan Brezje vsako leto obišče več kot 10.000 ljudi, je povedala vodja tamkajšnjega romarskega urada Andreja Eržen Firšt, ki je vesela, da njihovo število iz leta v leto narašča.

»Vidimo, da je pomen tega praznika za slovenski narod precej velik,« je izpostavila. Marijino vnebovzetje je v verskem izročilu globoko zakoreninjeno. »Ta praznik nam daje upanje, da bomo tudi mi nekoč dosegli nebesa,« je povedal rektor svetišča na Brezjah in gvardijan frančiškanskega samostana Robert Bahčič.



Spomnil je, da so v preteklosti ljudje na ta dan veliko romali, v zadnjih 15 letih pa se število romarjev, ki peš prihajajo na Brezje, znova povečuje. Vsak romar ima svojo zgodbo in pride z določenim ciljem, običajno zaradi molitve, prošnje ali zahvale. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, slovensko Marijino narodno svetišče na Brezjah pa je zaradi izpričanih čudežnih ozdravitev že stoletje in pol glavno romarsko središče vernih Slovencev.

Povečano število romarjev so na Brezjah ob bližajočem se Marijinem prazniku opazili že minuli konec tedna. Ves konec tedna so sprejemali skupine romarjev, ki tradicionalno pred praznikom peš pridejo na Brezje. Vsako leto se dva dneva pred velikim šmarnom pri Mariji Pomagaj zberejo tudi romske družine iz vse Slovenije. Letos so našteli več kot 350 Romov.